Božja milost

276 milost Milost je prva beseda v našem imenu, ker najbolje opisuje naše individualno in skupno potovanje do Boga v Jezusu Kristusu po Svetem Duhu. "Prepričani smo, da bomo z milostjo Gospoda Jezusa rešeni, kot tudi oni." (Dela 15, 11). Pravični smo brez Njegove milosti z odrešenjem preko Kristusa Jezusa " (Rimljanom 3:24). Samo milost nas Bog zapusti (prek Kristusa) delite v svoji pravičnosti. Biblija nas ves čas uči, da je sporočilo vere sporočilo o Božji milosti (Dela 14,3; 20,24; 20,32).

Osnova Božjega odnosa do človeka je bila vedno milost in resnica. Medtem ko je zakon izražal te vrednote, je Božja milost sama našla popolno izražanje skozi Jezusa Kristusa. Z Božjo milostjo smo rešeni samo po Jezusu Kristusu in ne z ohranjanjem zakona. Zakon, po katerem je vsak človek preklet, ni zadnja Božja beseda za nas. Njegova zadnja beseda za nas je Jezus. Je popolno in osebno razodetje Božje milosti in resnice, ki jo je svobodno dal človeštvu.

Naše prepričanje po zakonu je upravičeno in pravično. Od nas ne pridobimo legitimnega vedenja, ker Bog ni ujetnik svojih zakonov in zakonitosti. Bog v nas deluje v božji svobodi po svoji volji. Njegova volja je opredeljena z milostjo in odrešitvijo. Apostol Pavel je zapisal naslednje: «Ne odvržem milosti božje; kajti če pravičnost pride skozi zakon, je Kristus zaman umrl. " (Galačanom 2:21). Pavel opisuje božjo milost kot edino alternativo, ki je noče odvreči. Milost ni stvar, ki se tehta in meri, in s katero se lahko trguje. Milost je živa božja dobrota, s pomočjo katere zasleduje človeško srce in um ter spreminja oboje. Pavel v pismu cerkvi v Rimu piše, da je edino, kar poskušamo doseči z lastnimi napori, plačilo za greh, in sicer smrt sama. To je slaba novica. Obstaja pa še posebej dobra, saj je "božji dar večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu" (Rimljanom 6:24). Jezus je božja milost. Za vse ljudi je izpuščeno božje odrešenje.