Pridite in pijte

Nekega vročega popoldneva sem kot najstnik z dedkom delal v jabolčnem nasadu. Prosil me je, naj mu prinesem vrč za vodo, da bi lahko požrl dolg Adamov Ale (kar pomeni čista voda). To je bil njegov cvetlični izraz za sladko mirno vodo. Tako kot čista voda fizično osvežuje, tudi Božja Beseda poživi naš duh, ko smo na duhovnem usposabljanju.

Upoštevajte besede preroka Izaija: »Kajti kakor dež in sneg padata z nebes in se ne vračata tja, ampak navlažita zemljo in jo naredita rodovitna ter jo razraste, tako da daje seme za setev in kruh za jesti, tako naj bo tudi Beseda, ki bo prišla iz mojih ust: Ne bo se vrnil k meni prazen, ampak bo delal, kar mi je všeč, in uspel bo v tem, čemur ga pošljem« (Izaija 55,10-11.).

Velik del izraelskega območja, kjer so bile te besede napisane pred več tisoč leti, je vsaj suh. Padavine niso pomenile le razlike med slabo letino in dobro letino, ampak včasih tudi med življenjem in smrtjo.
V teh Izaijinih besedah ​​Bog govori o svoji besedi, svoji ustvarjalni prisotnosti, ki se ukvarja s svetom. Metafora, ki jo vedno znova uporablja, so voda, dež in sneg, ki nam dajejo plodnost in življenje. So znaki Božje navzočnosti. »Namesto trnja naj rastejo ciprese in namesto koprive mirte. In storjeno bo Gospodu v slavo in večno znamenje, ki ne bo minilo« (Izaija 55,13).

Vam to zveni znano? Pomislite na prekletstvo, ko sta bila Adam in Eva vržena iz rajskega vrta: »S stisko se boš hranil iz njega, polja, vse življenje. On vam bo rodil trnje in osat, vi pa boste jedli poljska zelišča »(1. Mose 3,17-18.).
V teh verzih vidimo nasprotno od tega - obljubo blagoslova in izobilja, ne pa več puščave in izgube. Predvsem na zahodu so naše potrebe več kot zadovoljene. Kljub temu imamo v srcu še sušo, trnje in osat. Smo v puščavi duš.

Obupno potrebujemo dragoceni dež in čudovito prenovo Boga v naših življenjih, ki padajo na nas. Skupnost, čaščenje in služenje zlomljenim so hranilna in krepilna mesta, kjer lahko srečamo Boga.

Ste danes žejni? Utrujeni od trnja, ki raste iz ljubosumja, trsta, ki požene iz jeze, sušne puščave, ki izvira iz zahtev, stresa, razočaranja in bojev?
Jezus ti ponuja živo večno vodo: »Kdor pije to vodo, bo spet žejen; kdor pa pije vodo, ki mu jo dam, ne bo žejen večnosti, ampak voda, ki mu jo bom dal, bo postala v njem vir vode, ki bruha v večno življenje« (Janez 4,14).
Jezus je svež vir. Pridite in popijte nekaj vode, ki vedno teče. To je tisto, kar ohranja svet pri življenju!

od Grega Williamsa