Audio
Konec
Če ne bi bilo prihodnosti, piše Pavel, bi bilo neumno verjeti v Kristusa (1. Korinčanom 15,19). Prerokba je bistven in zelo spodbuden del krščanske vere. Svetopisemska prerokba napoveduje nekaj izjemnega upanja. Iz nje lahko črpamo veliko moči in poguma, če se osredotočimo na njena ključna sporočila, ne na podrobnosti, o katerih se lahko prepiramo.
Namen prerokbe
Prerokba ni sama sebi namen, ampak artikulira višjo resnico. Bog namreč spravlja človeštvo z njim samim; da nam odpušča grehe; da nas spet naredi prijateljem Boga. Ta realnost razglaša prerokbo.
Prerokba obstaja ne le za napovedovanje dogodkov, ampak tudi za Boga. Pove nam, kdo je Bog, kaj je, kaj dela in kaj pričakuje od nas. Prerokba poziva človeka, da doseže spravo z Bogom po veri v Jezusa Kristusa.
V starozaveznih časih so se izpolnile številne posebne prerokbe in pričakujemo, da se jih bo izpolnilo še več. Toda v središču vseh prerokb je nekaj povsem drugega: Odrešenje – odpuščanje grehov in večno življenje, ki prihaja po Jezusu Kristusu. Prerokba nam kaže, da je Bog vladar zgodovine (Daniel 4,14); krepi našo vero v Kristusa (Janez 14,29) in nam daje upanje za prihodnost (1
4,13-18.).
Ena od stvari, ki so jih Mojzes in preroki zapisali o Kristusu, je bila, da bo ubit in vstal4,27 u. 46). Napovedovali so tudi dogodke po Jezusovem vstajenju, kot je oznanjevanje evangelija (v. 47).
Prerokba nas usmerja k doseganju odrešenja v Kristusu. Če tega ne razumemo, nam vse prerokbe ne koristijo. Samo po Kristusu lahko vstopimo v kraljestvo, ki se ne bo nikoli končalo (Daniel 7,13-14 in 27).
Sveto pismo oznanja drugi Kristusov prihod in zadnjo sodbo, oznanja večne kazni in nagrade. S tem ljudem pokaže, da je odrešitev nujna, obenem pa da odrešenje zagotovo pride. Prerokba nam pravi, da nas bo Bog vzel za odgovornost (Juda 14-15), da želi, da smo odkupljeni (2. Peter 3,9) in da nas je že odkupil (1. Johannes 2,1-2). Zagotavlja nam, da bo vse zlo premagano, da bo vse krivice in trpljenja konec (1. Korinčanom 15,25; Razodetje 21,4).
Prerokba krepi vernika: pove mu, da njegov trud ni zaman. Rešeni bomo pred preganjanjem, opravičeni in nagrajeni bomo. Prerokba nas spominja na Božjo ljubezen in zvestobo ter nam pomaga, da smo mu zvesti (2. Peter 3,10-15; 1. Johannes 3,2-3). S tem, ko nas opomni, da so vsi materialni zakladi pokvarljivi, nas prerokba opominja, naj cenimo še vedno nevidne Božje stvari in naš večni odnos z njim.
Zaharija označuje prerokbo kot klic k kesanju (Zaharija 1,3-4). Bog opozarja na kazen, vendar pričakuje kesanje. Kot je ponazorjeno v zgodbi o Joni, je Bog pripravljen umakniti svoja oznanila, ko se ljudje obrnejo nanj. Cilj prerokbe je spreobrniti se k Bogu, ki nam pripravlja čudovito prihodnost; ne zadovoljiti svojega žgečkanja, odkriti »skrivnosti«.
Osnovna zahteva: Pozor
Kako razumeti biblijsko prerokbo? Samo z veliko previdnostjo. Dobronamerni preroški "oboževalci" so diskvalificirali evangelij z lažnimi prerokbami in napačnimi dogmatizmi. Zaradi takšne zlorabe prerokbe nekateri ljudje posmehujejo Bibliji, celo posmehujejo samemu Kristusu, seznam neuspešnih napovedi pa mora biti trezno opozorilo, da osebna prepričanja še vedno ne zagotavljajo resnice. Ker lažne napovedi lahko oslabijo vero, moramo biti previdni.
Ne bi smeli rabiti senzacionalnih napovedi, da bi resno prizadevali za duhovno rast in krščanski način življenja. Poznavanje časov in drugih podrobnosti (tudi če se izkažejo za pravilne) ni zagotovilo za rešitev. Za nas bi se morali osredotočiti na Kristusa, ne pa na prednosti in slabosti, ali naj bi to ali ono svetovno silo morda razlagali kot "zver".
Prerokba pomeni, da premalo poudarjamo evangelij. Človek se mora pokesati in verjeti v Kristusa, ali je Kristusova vrnitev neizbežna ali ne, ali bo tisočletje ali ne, ali je Amerika naslovljena v biblijski prerokbi ali ne.
Zakaj je prerokba tako težko razlagati? Morda je najpomembnejši razlog ta, da tako pogosto govori z alegorijami. Izvirni bralci so morda vedeli, kaj pomenijo simboli; ker živimo v drugačni kulturi in času, je interpretacija za nas veliko bolj problematična.
Primer simbolnega jezika: 18. psalm. V pesniški obliki opisuje, kako Bog rešuje Davida pred sovražniki (1. verz). David za to uporablja različne simbole: pobeg iz kraljestva mrtvih (4-6), potres (8), znamenja na nebu (10-14), celo reševanje iz stiske na morju (16-17). Te stvari se v resnici niso zgodile, ampak se uporabljajo simbolno in poetično v prenesenem pomenu, da bi bila neka dejstva jasna, da bi bila »vidna«. Tako tudi prerokba deluje.
Izaija 40,3: 4 govori o tem, da so gore podrte, ceste poravnane - to ni mišljeno dobesedno. Luke 3,4-6 kaže, da se je ta prerokba izpolnila po Janezu Krstniku. Sploh ni šlo za gore in ceste.
Joel 3,1-2 napoveduje, da se bo Božji Duh izlil »na vse meso«; Po Petru se je to z nekaj desetimi ljudmi izpolnilo že na binkoštni dan (Ap. 2,16-17). Sanje in vizije, ki jih je prerokoval Joel, so podrobno opisane v njihovih fizičnih opisih. Toda Peter ne zahteva natančne izpolnjevanja zunanjih znakov v računovodskem smislu - in tudi mi ne bi smeli. Ko imamo opravka s podobami, ne pričakujemo, da bodo vse podrobnosti prerokbe prikazane dobesedno.
Ta dejstva vplivajo na način, kako ljudje razlagajo biblijsko prerokbo. Eden od bralcev lahko raje dobesedno razlago, drugi pa preoblikovan in morda je nemogoče dokazati, katera je pravilna. To nas sili, da se osredotočimo na celotno sliko, ne na podrobnosti. Gledamo skozi mlečno steklo, ne skozi povečevalno steklo.
Na več pomembnih področjih prerokbe ni krščanskega soglasja. Torej z. Na primer, o temah Rapture, Great Tribulation, Millennium, Intermediate State in Hell precej različni pogledi. Posamezno mnenje tukaj ni tako pomembno.
Čeprav so del božanskega načrta in pomembnega za Boga, ni nujno, da tukaj dobimo vse prave odgovore - še posebej ne, ko sejemo nesoglasja med nami in disidenti. Naš odnos je pomembnejši od dogmatizma na posameznih točkah. Mogoče lahko prerokbo primerjamo s potovanjem. Ni nam treba natančno vedeti, kje je naš cilj, na kakšen način in s kakšno hitrostjo. Predvsem potrebujemo zaupanje v našega "vodnika", Jezusa Kristusa. On je edini, ki pozna pot, in brez njega bomo zašli. Držimo se njega - poskrbi za podrobnosti.
Pod temi znamenitostmi in rezervacijami si želimo pogledati nekatere osnovne krščanske doktrine, ki obravnavajo prihodnost.
Kristusova vrnitev
Velik ključni dogodek, ki določa naše nauke o prihodnosti, je drugi Kristusov prihod. Da se bo vrnil, je skoraj popolna enotnost.
Jezus je svojim učencem napovedal, da bo »zopet prišel« (Janez 14,3). Hkrati pa učence opozarja, naj ne izgubljajo časa z računanjem datumov4,36). Kritizira ljudi, ki verjamejo, da je čas blizu5,1-13), pa tudi tiste, ki verjamejo v dolgo zamudo (Matej 24,45-51). Morala: Vedno moramo biti pripravljeni na to, vedno moramo biti pripravljeni, to je naša odgovornost.
Angeli so učencem oznanili: Kakor je Jezus zagotovo šel v nebesa, bo tudi spet prišel (Apostolska dela 1,11). On se bo "razkril ... iz nebes z angeli svoje moči v ognjenem plamenu" (2. Solunjani 1,7-8.). Pavel to imenuje »prikaz slave velikega Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa« (Tit 2,13). Peter govori tudi o tem, da se je "razodel Jezus Kristus" (1. Peter 1,7; glej tudi verz 13), prav tako Janez (1. Johannes 2,28). Podobno v Pismu Hebrejcem: Jezus se bo pojavil "drugič" "za zveličanje tistim, ki čakajo nanj" (9,28).
Govori se o glasnem "ukazu", "nadangelovem glasu", "božji trobenti" (2. Solunjani 4,16). Drugi prihod bo jasen, viden in slišan, nezmotljiv.
Spremljala ga bosta še dva dogodka: vstajenje in sodba. Pavel piše, da bodo mrtvi v Kristusu vstali, ko pride Gospod, in da bodo hkrati živi verniki dvignjeni v zrak, da bi se srečali z Gospodom, ki prihaja (2. Solunjani 4,16-17). »Kajti trobenta bo,« piše Pavel, »in mrtvi bodo vstali nepodkupljivi, mi pa se bomo spremenili« (1. Korinčanom 15,52). Podvrženi smo preobrazbi – postanemo »veličastni«, mogočni, nepodkupljivi, nesmrtni in duhovni (vv. 42-44).
Matej 24,31 zdi se, da to opisuje z drugačne perspektive: »In [Kristus] bo poslal svoje angele s svetlimi trobentami in zbrali bodo njegove izvoljene iz štirih vetrov, od enega konca neba do drugega.« V priliki o kukuljih , Jezus pravi, da bo ob koncu dobe »pošljel svoje angele, in ti bodo zbrali iz njegovega kraljestva vse, kar jih vodi v odpad, in tiste, ki delajo krivico« (Matej 1 Kor.3,40-41). "Kajti Sin človekov bo prišel v slavi svojega Očeta s svojimi angeli in potem bo vsakemu nagradil po tem, kar je storil."6,27). V priliki o zvestem služabniku (Matej 24,45-51) in v priliki o zaupanih talentih (Matej 25,14-30) tudi sodišče.
Ko pride Gospod, piše Pavel, bo »razsvetlil« »kar je skrito v temi in bo razodel težnje src. Potem bo Bog dal vsakomur svojo pohvalo "(1. Corinthians 4,5). Seveda Bog že vse pozna, zato se je sodba zgodila že veliko pred drugim Kristusovim prihodom. Takrat pa bo to prvič "javno" in objavljeno vsem. To, da smo dobili novo življenje in da smo nagrajeni, je izjemna spodbuda. Na koncu »poglavja o vstajenju« Pavel vzklikne: »Toda hvala Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu! Zato, dragi moji bratje, bodite trdni, nezmotljivi in se vedno povečujte v Gospodovem delu, vedoč, da vaše delo ni zaman v Gospodu "(1. Korinčanom 15,57-58).
Zadnji dnevi
Da bi spodbudili zanimanje, se učitelji prerokb radi vprašajo: »Ali živimo v zadnjih dneh?« Pravilen odgovor je »da« – in je pravilen že 2000 let. Peter citira prerokbo o zadnjih dneh in jo uporablja za svoj čas (Apd 2,16-17), prav tako avtor pisma Hebrejcem (Hebrej 1,2). Zadnji dnevi so trajali veliko dlje, kot si nekateri mislijo. Jezus je zmagal nad sovražnikom in uvedel novo dobo.
Že tisočletja vojna in stiske povzročata človeštvo. Se bo poslabšalo? Verjetno. Po tem bi lahko bilo bolje, in potem še slabše. Ali pa bo za nekatere boljše, za druge hkrati. Skozi zgodovino se je "indeks bede" vozil navzgor in navzdol, in to bo tudi v prihodnje.
Vedno znova pa za nekatere kristjane očitno "ne bi bilo dovolj slabo". Skoraj žejajo velike stiske, ki jo opisujejo kot najbolj grozne čase stiske, kar jih bo kdajkoli bilo na svetu4,21). Navdušujejo jih antikrist, »zver«, »človek greha« in drugi Božji sovražniki. V vsakem strašnem dogodku rutinsko vidijo znamenje, da se bo Kristus vrnil.
Res je, da je Jezus napovedal čas strašne stiske4,21), vendar se je večina tega, kar je napovedal, izpolnila že ob obleganju Jeruzalema leta 70. Jezus svoje učence opozarja na stvari, ki bi jih morali še sami izkusiti; z. B. da bi bilo treba Judejcem zbežati v gore (v. 16).
Jezus je napovedal čase stalne potrebe do njegove vrnitve. »V svetu imate stisko,« je rekel (Janez 16,33, Prevod količine). Mnogi njegovi učenci so žrtvovali svoja življenja za vero v Jezusa. Preizkušnje so del krščanskega življenja; Bog nas ne varuje pred vsemi našimi težavami4,22; 2. Timotej 3,12; 1. Peter 4,12). Že takrat, v apostolskih časih, so delovali antikristi (1. Johannes 2,18 & 22; 2. Janez 7).
Ali je velika prihodnost napovedana za prihodnost? Mnogi kristjani verjamejo v to in morda imajo prav. Toda danes milijoni kristjanov po vsem svetu že preganjajo. Mnogi so ubiti. Za vsako od njih stiska ne more biti slabša, kot je že. Že dva tisočletja so kristjani znova in znova padli na grozne čase. Morda celo veliko stisko traja dlje, kot mnogi mislijo.
Naše krščanske dolžnosti ostajajo enake, ali je stiska blizu ali daleč ali pa se je že začela. Špekulacije o prihodnosti nam ne pomagajo, da postanemo bolj podobni Kristusu, in ko se uporablja kot vzvod, da prisilimo ljudi, da se pokesajo, je slabo zlorabljen. Kdo razmišlja o stiski, slabo uporablja svoj čas.
Tisočletje
Razodetje 20 govori o tisočletni vladavini Kristusa in svetih. Nekateri kristjani to dobesedno razumejo kot tisočletno kraljestvo, ki ga je Kristus zgradil ob svoji vrnitvi. Drugi kristjani simbolizirajo "tisočletja" kot simbol Kristusove vladavine v Cerkvi, preden se je vrnil.
Število tisoč se lahko v Svetem pismu uporablja simbolično 7,9; Psalm 50,10) in ni dokazov, da bi ga bilo treba v Razodetju razumeti dobesedno. Razodetje je napisano v slogu, ki je izjemno bogat s podobami. Nobena druga svetopisemska knjiga ne govori o začasnem kraljestvu, ki naj bi se vzpostavilo ob drugem Kristusovem prihodu. Verzi kot Daniel 2,44 nasprotno, celo namigujejo, da bo cesarstvo večno brez krize 1000 let pozneje.
Če po Kristusovem vrnitvi obstaja tisočletno kraljestvo, bodo hudobni vstali in sojeni tisoč let po pravičnih (Razodetje 20,5:2). Vendar Jezusove prispodobe ne kažejo na takšno časovno vrzel (Matej 5,31-46; Janez 5,28-29). Tisočletje ni del Kristusovega evangelija. Pavel piše, da bodo pravični in krivični vstali isti dan (2. Solunjani 1,6-10.).
O tem bi se lahko razpravljalo še veliko več posameznih vprašanj, vendar to tukaj ni potrebno. Za vsakega od navedenih citatov je mogoče najti v Svetem pismu. Ena stvar je gotova, ne glede na to, kar lahko nakazuje tisočletje: V nekem trenutku se časovni razpon, omenjen v razodetju 20, konča in mu sledi novo nebo in nova zemlja, večna, veličastna, večja, boljša in daljša od tisočletja. Torej, ko pomislimo na čudovit jutrišnji svet, se bomo morda raje osredotočili na večno, popolno kraljestvo, ne na začasno fazo. Imamo večnost, da se veselimo!
Večnost veselja
Kako bo – večnost? Vemo le delno (1. Korinčanom 13,9; 1. Johannes 3,2), ker vse naše besede in misli temeljijo na današnjem svetu. Kot pravi David: "Pred teboj je obilje in blaženost na tvoji desnici za vedno."6,11). Najboljši del večnosti bo življenje z Bogom; biti kot on; videti ga takšnega, kot je v resnici; da ga bolje poznam in prepoznam (1. Johannes 3,2). To je naš končni cilj in božji občutek bivanja, in to nas bo zadovoljilo in nam dalo veselje za vedno.
In v 10.000 letih, z eoni pred nami, se bomo ozrli nazaj na naše današnje življenje in se nasmehnili na skrbi, ki smo jih imeli, in se čudimo, kako hitro je Bog delal svoje delo, ko smo bili smrtni. To je bil samo začetek in ne bo konca.
Michael Morrison
