Audio
Sedanje in prihodnje Božje kraljestvo
»Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« Janez Krstnik in Jezus sta oznanjala bližino božjega kraljestva (Matej 3,2; 4,17; Mark 1,15). Dolgo pričakovana božja vladavina je bila blizu. To sporočilo se je imenovalo evangelij, dobra novica. Na tisoče jih je bilo nestrpno slišati in odgovoriti na to sporočilo Janeza in Jezusa.
Toda za trenutek pomislite, kakšen bi bil odziv, če bi pridigali: »Božje kraljestvo je oddaljeno 2000 let.« Sporočilo bi bilo razočaranje in odziv javnosti bi bil prav tako razočaran. Jezus morda ni bil priljubljen, verski voditelji morda niso bili ljubosumni in Jezus morda ni bil križan. »Božje kraljestvo je daleč« ne bi bila niti nova niti dobra novica.
Janez in Jezus sta oznanila kraljestvo Boga, ki je kmalu prišel v prihodnost, nekaj, kar je bilo za njihove poslušalce blizu. V sporočilu je bilo nekaj o tem, kaj naj ljudje zdaj počnejo; imela je takojšen pomen in nujnost. To je vzbudilo zanimanje - in ljubosumje. Z navajanjem, da so spremembe v vladi in verskih učenjih potrebne, je veleposlaništvo izpodbijalo status quo.
Židovska pričakovanja v prvem stoletju
Mnogi Judje, ki so živeli v prvem stoletju, so poznali izraz »božje kraljestvo«. Nestrpno so želeli, da jim Bog pošlje voditelja, ki bi odvrgel rimsko vladavino in obnovil Judejo v neodvisen narod – narod pravičnosti, slave in blagoslova, narod, h kateremu bi bili vsi pritegnjeni.
V tem ozračju – nestrpnih, a nejasnih pričakovanj posredovanja, ki ga je določil Bog – sta Jezus in Janez pridigala o bližini Božjega kraljestva. »Približalo se je Božje kraljestvo,« je rekel Jezus svojim učencem, potem ko so ozdravili bolnike (Matej 10,7; Luka 19,9.11).
Toda upanje za kraljestvo se ni uresničilo. Judovski narod ni bil obnovljen. Še huje, tempelj je bil uničen in Judje raztreseni. Židovske upanje je še vedno neizpolnjeno. Je bil Jezus narobe v svoji izjavi ali ni napovedal nacionalnega kraljestva?
Jezusovo kraljestvo ni bilo podobno ljudskim pričakovanjem – kot lahko ugibamo iz dejstva, da so ga mnogi Judje radi videli mrtvega. Njegovo kraljestvo je bilo zunaj tega sveta (Janez 18,36). Ko je govoril o »božjem kraljestvu«, je uporabil izraze, ki so jih ljudje dobro razumeli, vendar jim je dal nov pomen. Nikodemu je povedal, da je Božje kraljestvo za večino ljudi nevidno (Jn 3,3) - da bi ga razumeli ali izkusili, mora biti prenovljen z Božjim Svetim Duhom (v. 6). Božje kraljestvo je bilo duhovno kraljestvo, ne fizična organizacija.
Trenutno stanje imperija
V prerokbi o Oljski gori je Jezus napovedal, da bo Božje kraljestvo prišlo po določenih znamenjih in preroških dogodkih. Toda nekateri Jezusovi nauki in prispodobe pravijo, da Božje kraljestvo ne bo prišlo na dramatičen način. Seme tiho raste (Mark 4,26-29); kraljestvo se začne tako majhno kot gorčično zrno (v. 30-32) in je skrito kot kvas (Matej 13,33). Te prispodobe kažejo, da je Božje kraljestvo resničnost, preden pride na močan in dramatičen način. Poleg tega, da je prihodnja realnost, je že realnost.
Poglejmo nekaj verzov, ki kažejo, da Božje kraljestvo že deluje. V Markusu 1,15 Jezus je oznanil: »Čas se je izpolnil ... Božje kraljestvo se je približalo.« Oba glagola sta v preteklem času, kar pomeni, da se je nekaj zgodilo in njegove posledice še trajajo. Ni prišel le čas za oznanilo, ampak tudi za samo Božje kraljestvo.
Ko je Jezus izganjal demone, je rekel: »Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam zle duhove, potem je prišlo nad vas Božje kraljestvo« (Matej 12,2; Luke 11,20). Kraljestvo je tukaj, je rekel, in dokaz je v izgonu zlih duhov. Ta dokaz se v Cerkvi nadaljuje še danes, ker Cerkev opravlja še večja dela kot Jezus4,12). Lahko tudi rečemo: »Ko izganjamo demone z Božjim Duhom, Božje kraljestvo deluje tukaj in zdaj.« Po Božjem Duhu Božje kraljestvo še naprej izkazuje svojo suvereno moč nad Satanovim kraljestvom. .
Satan še vedno vpliva, vendar je bil poražen in obsojen (Jn 1 Kor6,11). Delno je bil omejen (Markus 3,27). Jezus je premagal Satanov svet (Janez 16,33) in z božjo pomočjo jih lahko premagamo (1. Johannes 5,4). Toda vsi tega ne premagajo. V tej dobi Božje kraljestvo vsebuje tako dobro kot slabo3,24-30. 36-43. 47-50; 24,45-51; 2.5,1-12. 14-30). Satan je še vedno vpliven. Še vedno čakamo na veličastno prihodnost Božjega kraljestva.
Božje kraljestvo je aktivno v učenju
»Nebeško kraljestvo trpi nasilje do danes in siloviti ga zavzamejo« (Matej 11,12). Ti glagoli so v sedanjiku – Božje kraljestvo je obstajalo v času Jezusa. Vzporedni odlomek, Luka 16,16, uporablja tudi sedanjiške glagole: »...in vsak sili noter«. Ni nam treba ugotoviti, kdo so ti nasilni ljudje ali zakaj uporabljajo nasilje
- pomembno je, da ti verzi govorijo o Božjem kraljestvu kot o sedanji resničnosti.
Luka 16,16 nadomesti prvi del verza z "Evangelij o Božjem kraljestvu se oznanja." Ta različica nakazuje, da je napredek kraljestva v tej dobi v praktičnem smislu približno enakovreden njegovi razglasitvi. Božje kraljestvo je – že obstaja – in napreduje skozi njegovo oznanjevanje.
V Markusu 10,15, Jezus poudarja, da je Božje kraljestvo nekaj, kar moramo nekako prejeti, očitno v tem življenju. Na kakšen način je prisotno Božje kraljestvo? Podrobnosti še niso jasne, a verzi, ki smo si jih ogledali, pravijo, da je prisoten.
Božje kraljestvo je med nami
Nekateri farizeji so Jezusa vprašali, kdaj bo prišlo Božje kraljestvo7,20). Tega ne moreš videti, je odgovoril Jezus. Toda Jezus je tudi rekel: »Božje kraljestvo je v vas [a. Ü. med vami]« (Lk 1 Kor7,21). Jezus je bil kralj in ker je med njimi učil in delal čudeže, je bilo kraljestvo med farizeji. Jezus je danes v nas in tako kot je bilo Božje kraljestvo prisotno v Jezusovem delu, je prisotno tudi v službi njegove cerkve. Kralj je med nami; njegova duhovna moč je v nas, čeprav Božje kraljestvo še ne deluje v vsej svoji moči.
Bili smo že premeščeni v Božje kraljestvo (Kološanom 1,13). Kraljestvo že prejemamo in naš pravilen odgovor na to je spoštovanje in strahospoštovanje2,28). Kristus je »iz nas [pretekli čas] naredil kraljestvo duhovnikov« (Raz 1,6). Smo sveto ljudstvo – zdaj in prisotno –, vendar se še ni pokazalo, kaj bomo. Bog nas je osvobodil vladavine greha in nas postavil v svoje kraljestvo, pod svojo vladajočo oblast. Božje kraljestvo je tukaj, je rekel Jezus. Njegovi občinstvu ni bilo treba čakati na zmagovalnega Mesija – Bog že vlada in zdaj bi morali živeti po njegovem. Ozemlja še nimamo, a prihajamo pod božjo oblast.
Božje kraljestvo je še v prihodnosti
Razumevanje, da Božje kraljestvo že obstaja, nam pomaga posvetiti več pozornosti služenju drugim ljudem okoli nas. Vendar ne pozabljamo, da je dokončanje Božjega kraljestva še v prihodnosti. Če je naše upanje samo v tej dobi, nimamo veliko upanja (1. Korinčanom 15,19). Ne delamo si utvar, da bodo človeški napori prinesli Božje kraljestvo. Ko trpimo zaradi neuspehov in preganjanja, ko vidimo, da večina ljudi zavrača evangelij, pride moč iz zavedanja, da je polnost kraljestva v prihodnji dobi.
Ne glede na to, koliko se trudimo živeti na način, ki odraža Boga in njegovo kraljestvo, tega sveta ne moremo spremeniti v Božje kraljestvo. To mora priti skozi dramatično posredovanje. Apokaliptični dogodki so potrebni za uvedbo nove dobe.
Številni verzi nam govorijo, da bo Božje kraljestvo veličastna prihodnja resničnost. Vemo, da je Kristus kralj, in hrepenimo po dnevu, ko bo svojo moč uporabil na velike in dramatične načine, da bi končal človeško trpljenje. Danielova knjiga napoveduje Božje kraljestvo, ki bo vladalo po vsej zemlji (Daniel 2,44; 7,13-14. 22). Novozavezna knjiga Razodetja opisuje njegov prihod (Razodetje 11,15; 19,11-16.).
Molimo, da bo prišlo kraljestvo (Lk 11,2). Ubogi v duhu in preganjani čakajo svoje bodoče "plačilo v nebesih" (Matej 5,3.10.12). Ljudje prihajajo v Božje kraljestvo v prihodnjem »dnevu« sodbe (Matej 7,21-23; Luka 13,22-30). Jezus je povedal priliko, ker so nekateri verjeli, da bo Božje kraljestvo kmalu prišlo na moč9,11). V prerokbi o Oljski gori je Jezus opisal dramatične dogodke, ki se bodo zgodili pred Njegovo vrnitvijo v moči in slavi. Malo pred križanjem se je Jezus veselil prihodnjega kraljestva6,29).
Pavel večkrat govori o »podedovanju kraljestva« kot o izkušnji prihodnosti (1. Corinthians 6,9-10; 1.5,50; Galačani 5,21; Efežanom 5,5) in po drugi strani s svojim jezikom nakazuje, da na Božje kraljestvo gleda kot na nekaj, kar se bo uresničilo šele ob koncu veka (2. Solunjani 2,12; 2. Solunjani 1,5; Kološani 4,11; 2. Timotej 4,1.18). Ko se Pavel osredotoča na sedanjo manifestacijo kraljestva, se nagiba bodisi k temu, da uvede izraz "pravičnost" skupaj z "božjim kraljestvom" (Rimljanom 14,17) ali uporabiti namesto tega (Rim 1,17). Glej Mateja 6,33 glede tesnega odnosa Božjega kraljestva z Božjo pravičnostjo. Ali pa Pavel nagiba (alternativno) k povezovanju kraljestva s Kristusom in ne z Bogom Očetom (Kološanom 1,13). (J. Ramsey Michaels, "The Kingdom of God and the Historical Jesus," 8. poglavje, The Kingdom of God in 20th-Century Interpretation, uredil Wendell Willis [Hendrickson, 1987], str. 112).
Mnogi svetopisemski odlomki o "Božjem kraljestvu" bi se lahko nanašali na sedanje Božje kraljestvo kot tudi na prihodnjo izpolnitev. Kršilci postave se bodo imenovali najmanjši v nebeškem kraljestvu (Matej 5,19-20). Zapustimo družine zaradi Božjega kraljestva8,29). Skozi stisko vstopamo v Božje kraljestvo (Apd 14,22). Najpomembnejša stvar v tem članku je, da so nekateri verzi jasno v sedanjiku, nekateri pa so jasno napisani v prihodnjem času.
Po Jezusovem vstajenju so ga učenci vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil Izraelovo kraljestvo?« (Apd. 1,6). Kako naj Jezus odgovori na takšno vprašanje? To, kar so učenci mislili s »kraljestvom«, ni bilo tisto, kar je učil Jezus. Učenci so še vedno razmišljali o nacionalnem kraljestvu in ne o počasi razvijajočem se ljudstvu, sestavljenem iz vseh etničnih skupin. Potrebovali so leta, da so spoznali, da so pogani dobrodošli v novem kraljestvu. Kristusovo kraljestvo še ni bilo od tega sveta, vendar bi moralo delovati v tej dobi. Jezus torej ni rekel da ali ne – povedal jim je le, da imajo delo in moč, da to delo opravijo (vv. 7-8).
Božje kraljestvo v preteklosti
Matej 25,34 nam pove, da se božje kraljestvo pripravlja že od ustanovitve sveta. Ves čas je bil tam, čeprav v različnih oblikah. Bog je bil kralj Adamu in Evi; dal jim je oblast in oblast, da vladajo; bili so njegovi namestniki v rajskem vrtu. Čeprav beseda "kraljestvo" ni uporabljena, sta bila Adam in Eva v Božjem kraljestvu - pod njegovo oblastjo in posestjo.
Ko je Bog dal obljubo Abrahamu, da bodo njegovi potomci postali velika ljudstva in da bodo iz njih prišli kralji (1. Mojzes 17,5-6), jim je obljubil božje kraljestvo. Toda začelo se je malo, kot kvas v testu, in trajalo je na stotine let, da smo videli obljubo.
Ko je Bog Izraelce pripeljal iz Egipta in z njimi sklenil zavezo, so postali kraljestvo duhovnikov (2. Mojzes 19,6), kraljestvo, ki je pripadalo Bogu in bi ga lahko imenovali Božje kraljestvo. Zaveza, ki jo je sklenil z njimi, je bila podobna pogodbam, ki so jih sklenili mogočni kralji z manjšimi narodi. Rešil jih je in Izraelci so se odzvali – privolili so, da bodo njegovo ljudstvo. Bog je bil njihov kralj (1. Samuel 12,12; 8,7). David in Salomon sta sedela na Božjem prestolu in kraljevala v njegovem imenu9,23). Izrael je bil božje kraljestvo.
Toda ljudje niso ubogali svojega Boga. Bog jih je poslal stran, a je obljubil, da bo obnovil narod z novim srcem1,31-33), prerokba, ki se je izpolnila v današnji Cerkvi in je del Nove zaveze. Mi, ki smo dobili Svetega Duha, smo kraljevsko duhovništvo in sveti narod, ki ga starodavni Izrael ni mogel (1. Peter 2,9; 2. Mojzes 19,6). Smo v Božjem kraljestvu, toda med žitom zdaj raste plevel. Ob koncu dobe se bo Mesija vrnil v moči in slavi in Božje kraljestvo se bo spet spremenilo na videz. Kraljestvo, ki sledi tisočletju, v katerem so vsi popolni in duhovni, se bo drastično razlikovalo od tisočletja.
Ker ima kraljestvo zgodovinsko kontinuiteto, je o njem pravilno govoriti v smislu preteklih, sedanjih in prihodnjih časov. V svojem zgodovinskem razvoju je imela in bo imela še naprej velike mejnike, ko se napovedujejo nove faze. Cesarstvo je bilo ustanovljeno na gori Sinaj; vzpostavljeno je bilo v Jezusovem delu in skozi njega; postavljena bo ob vrnitvi po sodbi. V vsaki fazi se bo Božje ljudstvo veselilo tega, kar ima, in še bolj se bo veselilo tega, kar prihaja. Ker zdaj doživljamo nekatere omejene vidike Božjega kraljestva, pridobimo zaupanje, da bo tudi prihodnje Božje kraljestvo resničnost. Sveti Duh je naše jamstvo za večje blagoslove (2. Corinthians 5,5; Efežanom 1,14).
Božje kraljestvo in evangelij
Ko se sliši beseda kraljestvo ali kraljestvo, nas spominjajo svetovi tega sveta. V tem svetu je kraljestvo povezano z avtoriteto in močjo, vendar ne s harmonijo in ljubeznijo. Kraljevina lahko opiše avtoriteto, ki jo ima Bog v svoji družini, vendar ne opisuje vseh blagoslovov, ki jih ima Bog za nas. Zato se uporabljajo druge podobe, kot so družinski otroci, ki poudarjajo ljubezen in avtoriteto Boga.
Vsak izraz je točen, vendar nepopoln. Če bi kateri koli izraz lahko popolnoma opisal odrešenje, bi ga Sveto pismo vseskozi uporabljalo. Toda vse so slike, vsaka opisuje določen vidik odrešenja – vendar nobeden od teh izrazov ne opisuje celotne slike. Ko je Bog cerkvi naročil oznanjevanje evangelija, nas ni omejil na uporabo samo izraza »Božje kraljestvo«. Apostoli so prevedli Jezusove govore iz aramejščine v grščino in jih prevedli v druge podobe, zlasti metafore, ki so imele pomen za nejudovsko občinstvo. Matej, Marko in Luka pogosto uporabljajo izraz »kraljestvo«. Janez in apostolska pisma prav tako opisujejo našo prihodnost, vendar uporabljajo različne podobe, da jo predstavijo.
Odrešenje [rešitev] je precej splošen izraz. Pavel je rekel, da smo bili rešeni (Efežanom 2,8), rešeni bomo (2. Corinthians 2,15) in rešeni bomo (Rimljanom 5,9). Bog nam je dal odrešenje in pričakuje, da se mu bomo odzvali z vero. Janez je pisal o odrešenju in večnem življenju kot sedanji resničnosti, posesti (1. Johannes 5,11-12) in prihodnji blagoslov.
Metafore kot odrešitev in Božja družina - kot tudi Božje kraljestvo - so legitimne, čeprav so le delni opisi Božjega načrta za nas. Kristusov evangelij lahko imenujemo evangelij kraljestva, evangelij odrešenja, evangelij milosti, evangelij Božji, evangelij večnega življenja itd. Evangelij je napoved, da lahko z Bogom za vedno živimo in vključuje informacije, da je to mogoče preko Jezusa Kristusa, našega Odrešenika.
Ko je Jezus govoril o Božjem kraljestvu, ni poudaril njegovih fizičnih blagoslovov ali pojasnil njegove kronologije. Namesto tega se je osredotočil na to, kaj naj ljudje storijo, da bi pri tem sodelovali. Davniki in prostitutke prihajajo v Božje kraljestvo, je rekel Jezus (Matej 21,31), in to počnejo z vero v evangelij (v. 32) in z izpolnjevanjem Očetove volje (v. 28-31). V Božje kraljestvo vstopimo, ko Bogu odgovorimo z vero in zvestobo.
V Marku 10 je nekdo hotel podedovati večno življenje, Jezus pa je rekel, naj se drži zapovedi (Marko 10,17-19). Jezus je dodal še eno zapoved: ukazal mu je, naj se odreče vsem svojim imetjem za zaklad v nebesih (21. vrstica). Jezus je pripomnil učencem: »Kako težko bodo bogati vstopili v Božje kraljestvo!« (23. vrstica). Učenci so vprašali: »Kdo se torej lahko reši?« (v. 26). V tem odlomku in v vzporednem odlomku v Luku 18,18-30 se uporablja več izrazov, ki kažejo na isto stvar: prejeti kraljestvo, podedovati večno življenje, kopičiti zaklade v nebesih, vstopiti v božje kraljestvo, biti rešen. Ko je Jezus rekel: »Hodi za menoj« (22. verz), je uporabil drugačen izraz, da bi pokazal isto stvar: V Božje kraljestvo vstopimo tako, da svoje življenje uskladimo z Jezusom.
V Luki 12,31-34 Jezus poudarja, da je več izrazov podobnih: iščite božje kraljestvo, prejmite kraljestvo, imejte zaklad v nebesih, opustite zaupanje v fizično premoženje. Iščemo Božje kraljestvo tako, da se odzovemo na Jezusov nauk. V Luku 21,28 in 30 Božje kraljestvo je izenačeno z odrešenjem. V Apostolskih delih 20,22:32 izvemo, da je Pavel oznanjal evangelij kraljestva in oznanjeval evangelij Božje milosti in vere. Kraljestvo je tesno povezano z odrešenjem – kraljestvo ne bi bilo vredno oznanjevanja, če v njem ne bi mogli sodelovati in lahko vstopimo le z vero, kesanjem in milostjo, zato so to del vsakega sporočila o Božjem kraljestvu. . Odrešenje je sedanja resničnost in tudi obljuba prihodnjih blagoslovov.
V Korintu Pavel ni pridigal ničesar razen Kristusa in njegovega križanja (1. Corinthians 2,2). V Apostolskih delih 28,23.29.31 Luka nam pove, da je Pavel v Rimu pridigal tako o Božjem kraljestvu kot o Jezusu in odrešitvi. To so različni vidiki istega krščanskega sporočila.
Božje kraljestvo ni pomembno le zato, ker je to naša prihodnja nagrada, ampak tudi zato, ker vpliva na to, kako živimo in mislimo v tej dobi. Pripravljamo se na prihodnje Božje kraljestvo tako, da zdaj živimo v njem, v skladu z naukom našega kralja. Ko živimo v veri, priznavamo Božjo vladavino kot sedanjo realnost v naši lastni izkušnji in še naprej upamo v veri za prihodnji čas, ko se bo kraljestvo izpolnilo, ko bo zemlja polna znanja Gospoda.
Michael Morrison
