S katerim telesom bodo mrtvi vstali?

Vsi kristjani upajo, da bodo verniki ob Kristusovem nastopu vstali v nesmrtno življenje. Zato ne bi smelo biti presenečenje, da ko je apostol Pavel slišal, da nekateri člani korintske Cerkve zanikajo vstajenje, niso razumeli njegovega 1. Pismo Korinčanom, 15. poglavje, odločno zavrnjeno. Najprej je Pavel ponovil evangelijsko sporočilo, ki so ga tudi izpovedali: Kristus je vstal. Pavel se je spomnil, kako je bilo telo križanega Jezusa položeno v grob in ga tri dni pozneje osebno dvignilo v slavo (verzi 3–4). Nato je pojasnil, da je Kristus vstal v življenje kot naš predhodnik iz smrti – da bi nam ob svojem pojavu pokazal pot do našega prihodnjega vstajenja (verzi 4,20-23 ).

Kristus je vstal

Da bi potrdil, da je bilo Kristusovo vstajenje resnično resnično, se je Pavel oprl na več kot 500 prič, ki se jim je Jezus prikazal, potem ko je bil vstal. Večina Prič je bila še živa, ko je napisal svoje pismo (verzi 5–7). Kristus se je tudi osebno prikazal apostolom in Pavlu (8. verz). Dejstvo, da je toliko ljudi videlo Jezusa v mesu po pokopu, je pomenilo, da je vstal v mesu, čeprav je Pavel v Gen.5. Chapter tega ni izrecno komentiral.

Vendar pa je pustil Korinčanom vedeti, da bi bilo absurdno in nerazumno, da bi krščanska vera dvomila o prihodnjem vstajenju vernikov, ker so verjeli, da je Kristus vstal iz groba. Ne verovanje v vstajenje mrtvih logično ni pomenilo nič drugega kot zanikanje, da je sam Kristus vstal. Če pa Kristus ni vstal, verniki ne bi imeli upanja. Toda, da je Kristus vstal, daje vernikom gotovost, da bodo tudi oni vstali, je Pavel pisal Korinčanom.

Pavlovo sporočilo o vstajenju vernikov je osredotočeno na Kristusa. Pojasnjuje, da Božja odrešujoča moč po Kristusu v njegovem življenju, smrti in obuditvi omogoča prihodnje vstajenje vernikov-in s tem končno Božjo zmago nad smrtjo (verzi 22-26, 54-57).

Pavel je večkrat oznanjal to dobro novico – da je bil Kristus obujen in da bodo ob njegovem prihodu tudi verniki vstali. V prejšnjem pismu je Pavel zapisal: »Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog po Jezusu pripeljal z njim tiste, ki so zaspali« (1. Solunjani 4,14). Pavel je zapisal, da je bila ta obljuba »v skladu z Gospodovo besedo« (vrstica 15).

Cerkev se je zanašala na Jezusovo upanje in obljubo v Svetem pismu in je od začetka učila vero v vstajenje. Nicejska veroizpoved iz leta 381 po Kr. pravi: »Pričakujemo vstajenje mrtvih in življenje prihodnjega sveta.« Apostolska veroizpoved iz okoli leta 750 po Kr. potrjuje: »Verujem v ... v ... vstajenje. mrtvih in večnega življenja«.

Vprašanje novega telesa ob vstajenju

Im 1. V Prvem pismu Korinčanom 15 se je Pavel posebej odzval na nevero in napačno razumevanje fizičnega vstajenja Korinčanov: »Lahko pa se vprašamo: ‚Kako bodo mrtvi vstali in s kakšnim telesom bodo prišli?'« (verz 35). Tukaj se postavlja vprašanje, kako naj bi potekalo vstajenje – in kakšno telo, če sploh, bi vstali prejeli za novo življenje. Korinčani so zmotno mislili, da je Pavel govoril o istem smrtnem, grešnem telesu, ki so ga imeli v tem življenju.

Zakaj so potrebovali telo ob vstajenju, so se spraševali, še posebej tako pokvarjeno telo, kot je to? Ali niso že dosegli cilja duhovne odrešitve in se niso raje morali osvoboditi svojih teles? Teolog Gordon D. Fee pravi: »Korinčani verjamejo, da so z darom Svetega Duha, še posebej z nastopom jezikov, že prišli v obljubljeni duhovni, »nebeški« obstoj. Edina stvar, ki jih loči od njihove končne duhovnosti, je telo, ki so ga morali odvreči ob smrti.«

Korinčani niso razumeli, da je vstajenjsko telo višje in drugačne vrste kot sedanje fizično telo. To novo »duhovno« telo bi potrebovali za življenje z Bogom v nebeškem kraljestvu. Pavel je uporabil primer iz poljedelstva, da bi ponazoril večjo slavo nebeškega telesa v primerjavi z našim zemeljskim fizičnim telesom: govoril je o razliki med semenom in rastlino, ki zraste iz njega. Seme lahko "umre" ali propade, toda telo - nastala rastlina - ima veliko večjo slavo. Pavel je zapisal: »In kar seješ, ni prihodnje telo, ampak samo zrnje, bodisi pšenično ali karkoli drugega. Ne moremo napovedati, kako bo izgledalo naše vstajenjsko telo v primerjavi z značilnostmi našega sedanjega fizičnega telesa, vemo pa, da bo novo telo veliko, veliko bolj veličastno – kot hrast v primerjavi s svojim semenom, želodom.

Lahko smo prepričani, da bo vstajenjsko telo v svoji slavi in ​​neskončnosti naredilo naše večno življenje veliko večje od našega sedanjega fizičnega življenja. Pavel je zapisal: »Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se kvarljivo in vzgaja se neminljivo. Seje se v ponižnosti in vstaja v slavi. Seje se v uboštvu in vstaja v moči« (42-43. vrstice).

Pavel pravi, da telo vstajenja ne bo kopija ali natančna reprodukcija našega fizičnega telesa. Tudi telo, ki ga prejmemo ob vstajenju, ne bo sestavljeno iz istih atomov kot fizično telo v našem zemeljskem življenju, ki je gnilo ali uničeno ob smrti. (Razen tega - katero telo bi prejeli: naše telo v starosti 2, 20, 45 ali 75 let?) Nebeško telo bo po svoji kakovosti in slavi izstopalo iz zemeljskega telesa - kot čudovit metulj, ki kokon, prej prebivališče nizke gosenice.

Naravno telo in duhovno telo

Ni smiselno špekulirati o tem, kako bo naše vstalo telo in nesmrtno življenje izgledalo natančno. Lahko pa podamo nekaj splošnih trditev o veliki razliki v naravi obeh teles.

Naše trenutno telo je fizično telo in je zato podvrženo razpadu, smrti in grehu. Vstajenjsko telo bo pomenilo življenje v drugi dimenziji – nesmrtno, nesmrtno življenje. Pavel pravi: »Naravno telo se seje, duhovno telo pa vstaja« – ne »duhovno telo«, ampak duhovno telo, da bi bilo pravično življenju, ki prihaja. Novo telo vernikov ob vstajenju bo »duhovno« – ne nematerialno, ampak duhovno v smislu, da ga je ustvaril Bog, da bi bilo podobno poveličanemu Kristusovemu telesu, preoblikovano in »za vedno vključeno v življenje Svetega Duha«. . Novo telo bo popolnoma resnično; verniki ne bodo breztelesni duhovi ali duhovi. Pavel primerja Adama in Jezusa, da bi poudaril razliko med našim sedanjim telesom in našim vstajenjskim telesom. »Kakor je zemeljsko, takšni so tudi zemeljski; in kakršen je nebeški, takšni so tudi nebeški« (verz 48). Tisti, ki so v Kristusu, ko se On pojavi, bodo imeli vstajenjsko telo in življenje v Jezusovi obliki in biti, ne v Adamovi obliki in naravi. »In kakor smo nosili podobo zemeljskega, tako bomo nosili tudi podobo nebeškega« (verz 49). Gospod, pravi Pavel, »bo preoblikoval naše neuporabno telo, da bo kakor telo njegove slave« (Pismo Filipljanom). 3,21).

Zmaga nad smrtjo

To pomeni, da naše vstajenjsko telo ne bo iz pokvarljivega mesa in krvi, kot je telo, ki ga poznamo zdaj – življenje ne bo več odvisno od hrane, kisika in vode. Pavel je odločno izjavil: »To pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; tudi minljivo ne bo podedovalo neminljivega« (1. Korinčanom 15,50).

Ob Gospodovem prihodu se bodo naša smrtna telesa spremenila v nesmrtna telesa – večno življenje in ne bodo več podvržena smrti in trohljivosti. In to so besede Pavla Korinčanom: »Glejte, povem vam skrivnost: ne bomo vsi zaspali, ampak vsi se bomo spremenili; in to nenadoma, v trenutku, v času zadnje trobente [metafora za prihodnji Kristusov nastop]. Kajti trobenta bo zatrobila in mrtvi bodo vstali neminljivi in ​​mi se bomo spremenili« (vrstice 51–52).

Naše telesno vstajenje v nesmrtno življenje je razlog za veselje in hrana za naše krščansko upanje. Pavel pravi: »Ko pa si to pokvarljivo obleče neminljivo in to smrtno obleče nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: 'Smrt bo požrta v zmagi' (vrstica 54).

Paul Kroll