Ali čakaš na svoj nebeški dom?

Dve znani stari gospel pesmi pravita: »Čaka me nenaseljeno stanovanje« in »Moje imanje je za goro«. Ta besedila temeljijo na Jezusovih besedah: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če ne bi bilo tako, ali bi ti rekel: 'Grem, da ti pripravim prostor?'« (Jn 14,2). Ti verzi se pogosto citirajo tudi na pogrebih, saj so povezani z obljubo, da bo Jezus pripravil nagrado za Božje ljudstvo v nebesih, ki čaka ljudi po smrti. Toda ali je to Jezus hotel povedati? Napačno bi bilo, če bi poskušali vsako besedo našega Gospoda neposredno povezati s svojim življenjem, ne da bi upoštevali, kaj je hotel takrat povedati svojim naslovnikom.

Noč pred smrtjo je Jezus sedel s svojimi učenci v tako imenovani zgornji sobi. Učenci so bili šokirani nad tem, kar so videli in slišali. Jezus jim je umil noge, naznanil, da je med njimi izdajalec, in izjavil, da ga Peter ne bo izdal le enkrat, ampak trikrat. Si lahko predstavljate, kaj so odgovorili? "To ne more biti Mesija. Govori o trpljenju, izdaji in smrti. Pa vendar smo mislili, da je predhodnik novega kraljestva in da bomo vladali z njim!« Zmeda, obup, strah – čustva, ki jih vsi preveč poznamo. razočarana pričakovanja. In Jezus je vsemu temu nasprotoval: »Ne skrbite! Zaupaj mi!« Svoje učence je želel duhovno okrepiti pred bližajočim se grozljivim scenarijem in nadaljeval: »V hiši mojega Očeta je veliko dvorcev«.

Toda kaj so te besede povedale učencem? Izraz "hiša mojega očeta" - kot je uporabljen v evangelijih - se nanaša na tempelj v Jeruzalemu (Luka 2,49, John 2,16). Tempelj je nadomestil tabernakelj, prenosni šotor, ki so ga Izraelci uporabljali za čaščenje Boga. Znotraj tabernaklja (iz latinščine tabernaculum = šotor, koča) je bila soba – ločena z debelo zaveso – ki so jo imenovali presveto svetih. To je bil Božji dom (»tabernakelj« v hebrejščini pomeni »mishkan« = »prebivališče« ali »bivališče«) sredi njegovega ljudstva. Enkrat letno je bilo rezervirano, da veliki duhovnik sam vstopi v to sobo, da bi se zavedel Božje navzočnosti.

Poleg tega beseda »prebivališče« ali »bivališče« pomeni kraj, kjer nekdo živi, ​​in »v stari grščini (jeziku Nove zaveze) običajno ni pomenila stalnega bivališča, temveč postanek na potovanju, ki te na drug kraj na dolgi rok«. [1] To bi potem pomenilo nekaj drugega kot biti z Bogom v nebesih po smrti; kajti nebesa pogosto veljajo za človekovo zadnje in končno bivališče.

Jezus je zdaj govoril o tem, da bo pripravil dom za svoje učence. Kam naj gre Njegova pot ga ne bi smela voditi naravnost v nebesa, da bi tam zgradil domove, ampak iz Gornje sobe do križa. S svojo smrtjo in vstajenjem naj bi sebi pripravil prostor v očetovi hiši4,2). Bilo je, kot da bi rekel: "Vse je pod nadzorom. Kar se bo kmalu zgodilo, se morda zdi grozno, vendar je vse del načrta odrešitve.« Nato je obljubil, da bo spet prišel. Zdi se, da v tem kontekstu ne namiguje na paruzijo (drugi prihod) (čeprav se seveda veselimo Kristusovega veličastnega prihoda na sodni dan), vemo pa, da je Jezusa pot vodila na križ in da tri dni kasneje se je po smrti vstalega vrnil. Ponovno se je vrnil v podobi Svetega Duha na binkoštni dan.

»...Spet bom prišel in te vzel s seboj, da boš tam, kjer sem jaz« (Jn 14,3), je rekel Jezus. Za trenutek se ustavimo pri tukaj uporabljenih besedah ​​"meni". Razumeti jih je treba v istem pomenu kot besede v Janezovem evangeliju 1,1ki nam govorijo, da je bil Sin (Beseda) pri Bogu. Kar izvira iz grškega "pros", ki lahko pomeni tako "do" kot "pri". Ko je Sveti Duh izbral te besede za opis odnosa med Očetom in Sinom, kaže na njun intimen odnos. V nekem prevodu Svetega pisma so vrstice prevedene takole: »V začetku je bila Beseda. Beseda je bila pri Bogu in v vsem je bila podobna Bogu ...« [2]

Na žalost si vse preveč ljudi predstavlja Boga nekje v nebesih kot eno samo bitje, ki nas opazuje od daleč. Navidezno nepomembni besedi "zame" in "pri" odražata povsem drugačen vidik božanskega bitja. Gre za sodelovanje in intimnost. To je odnos iz oči v oči. Je globoko in intimno. Toda kaj ima to opraviti z vami in mano danes? Preden odgovorim na to vprašanje, naj na kratko pregledam tempelj.

Ko je Jezus umrl, se je zagrinjalo templja pretrgalo na dvoje. Ta razpoka simbolizira nov dostop do božje navzočnosti, ki se je odprla z njo. Tempelj ni bil več njegov dom. Popolnoma nov odnos z Bogom je bil sedaj odprt vsakemu človeku. V prevodu Svetega pisma dobre novice beremo v 2. vrstici: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč.« V presvetem je bil prostor le za enega človeka, zdaj pa se je zgodila korenita sprememba. Bog je res naredil prostor za vse ljudi v sebi, v svoji hiši! To je bilo mogoče, ker je Sin postal meso in nas odrešil smrti in uničujoče moči greha, se vrnil k Očetu in vse človeštvo pritegnil k sebi v Božji navzočnosti (Janez 12,32). Isti večer je Jezus rekel: »Kdor me ljubi, bo mojo besedo držal; in moj oče ga bo ljubil, in prišli bomo k njemu in se pri njem nastanili« (Jn 14,23). Tako kot v 2. verzu so tukaj omenjena "bivališča". Ali vidite, kaj to pomeni?

Katere ideje povezujete z dobrim domom? Mogoče: mir, spokojnost, veselje, zaščita, pouk, odpuščanje, zagotavljanje, brezpogojna ljubezen, sprejemanje in upanje, če omenimo le nekatere. Ne samo, da je Jezus prišel na zemljo, da bi sprejel odkupno smrt za nas, ampak tudi, da bi delil vse dobre domače ideje in doživel življenje, ki sta ga on in njegov oče imela pri Očetu Sveti Duh vodi.

Ta neverjeten, edinstven in intimen odnos, ki je samega Jezusa povezoval z njegovim Očetom, je zdaj odprt tudi nam: "Da bi bili vi, kjer sem jaz," piše v verzu 3. In kje je Jezus? »v tesnem občestvu z Očetom« (Jn 1,18, Sveto pismo dobre novice) ali kot pravi v nekaterih prevodih: »v očetovem naročju«. Kot pravi neki znanstvenik: »Počivati ​​nekomu v naročju pomeni ležati v njegovem naročju, biti cenjen kot predmet svoje najgloblje naklonjenosti in naklonjenosti ali, kot pravi pregovor, biti njegov najboljši prijatelj.« [ 3 ] Tam je Jezus. In kje smo zdaj? Smo deležni nebeškega kraljestva (Efežanom 2,6)!

Ali ste trenutno v težki, odvračajoči, depresivni situaciji? Bodite prepričani: Jezusove tolažilne besede so namenjene vam. Kakor je nekoč želel okrepiti, opogumiti in okrepiti svoje učence, tako z enakimi besedami stori tudi tebi: »Ne skrbi! Zaupaj mi!« Naj te skrbi ne obremenjujejo, ampak se zanesi na Jezusa in premišljuj, kaj pravi – in kaj pusti neizrečenega! Samo ne pravi, da morajo biti pogumni in vse se bo izteklo prav. Ne zagotavlja vam štirih korakov do sreče in blaginje. Ne obljublja, da vam bo dal dom v nebesih, ki ga ne boste mogli vseliti, dokler ne umrete – zaradi česar bo vreden vsega vašega trpljenja. Namesto tega jasno pove, da je umrl na križu, da bi prevzel nase vse naše grehe in jih pribil s seboj na križ, da bi bilo izbrisano vse, kar nas lahko loči od Boga in življenja v njegovi hiši.

A to še ni vse. Pritegnjeni ste v troedino Božje življenje v ljubezni, da bi bili deležni intimnega občestva z Očetom, Sinom in Svetim Duhom – Božjega življenja – iz oči v oči. Želi, da si del njega in vsega, kar trenutno predstavlja. Pravi: "Ustvaril sem te, da bi lahko živel v moji hiši."

molitev

Oče vseh vas pripeljemo, ki so nas, ko smo bili še vedno ločeni od vas, srečali z nami v vašem Sinu in nas pripeljali domov, hvala in hvala! V smrti in v življenju je razglasil vašo ljubezen do nas, dal nam je milost in odprl vrata slave. Mi, ki sodelujemo v Kristusovem telesu, lahko tudi vodimo njegovo vstalo življenje; mi, ki pijemo iz njegove skodelice, izpolnjujemo življenje drugih; mi, ki smo razsvetljeni s Svetim Duhom, smo svetloba za svet. Rešite nas v upanju, ki ste nam ga obljubili, da bomo lahko mi in vsi naši otroci svobodni in da vsa zemlja hvali vaše ime - po Kristusu, našem Gospodu. Amen [4]

avtor Gordon Green

Ali čakaš na svoj nebeški dom?

Opombe:

[1] NT Wright, Presenečen nad upanjem, str.

[2] Rick Renner, Oblečen za ubijanje (nemški naslov: Armored to fight), str. 445; citirano tukaj iz Svetega pisma dobre novice.

[3] Edward Robinson, Grški in angleški leksikon NZ (nemško: grško-angleški leksikon Nove zaveze), str. 452.

[4] Molitev po svetem obhajilu v skladu z evharistično liturgijo Škotske škofovske cerkve, citirano po Michael Jinkins, Povabilo k teologiji, str.