Satan ni božansko

Sveto pismo jasno pove, da obstaja samo en Bog (Mal 2,10; Efežanom 4,6), in on je Oče, Sin in Sveti Duh. Satan nima lastnosti božanstva. Ni stvarnik, ni vseprisoten, ni vseveden, ni poln milosti in resnice, ni »edini mogočni, kralj kraljev in gospodar gospodov« (1. Timotej 6,15). Sveto pismo navaja, da je bil Satan med ustvarjenimi angeli v svojem prvotnem stanju. Angeli so ustvarjeni služabni duhovi (Nehemija 9,6; Hebrejcem 1,13-14), obdarjen s svobodno voljo.

Angeli izvajajo Božje ukaze in so močnejši od ljudi (Psalm 103,20; 2. Peter 2,11). Poročajo tudi, da ščitijo vernike1,11) in hvalite Boga (Lk 2,13-14; Razodetje 4 itd.).
Satan, čigar ime pomeni "nasprotnik" in čigar ime je tudi hudič, je vodil morda kar tretjino angelov v upor proti Bogu (Razodetje 1 Kor2,4). Kljub temu odpadništvu Bog zbira »na tisoče angelov« (Hebrejcem 1 Kor2,22).

Demoni so angeli, ki »niso ostali v nebesih, ampak so zapustili svoje bivališče« (Juda 6) in se pridružili Satanu. »Kajti Bog ni prizanesel niti angelom, ki so grešili, ampak jih je z verigami teme vrgel v pekel in jih izročil sodbi« (2. Peter 2,4). Dejavnost demonov je omejena s temi duhovnimi in metaforičnimi verigami.

Tipologija odsekov iz stare zaveze, kot so Izaija 14 in Ezekiel 28, kaže, da je Satan posebno angelsko bitje, ki špekulira, da je to arhanđel, ki stoji v dobrem stanju z Bogom. 

Satan je bil »brezmadežen« od dneva, ko je bil ustvarjen, dokler ni bila najdena krivica v njem, in bil je »poln modrosti in neizmerno lep« (Ezekiel 28,12-15.).

Vendar je postal »poln krivic«, njegovo srce je bilo ošabno zaradi njegove lepote in njegova modrost se je pokvarila zaradi njegovega sijaja. Odrekel se je svoji svetosti in sposobnosti pokrivanja v usmiljenju ter postal »spektakel«, ki mu je bilo usojeno uničenje (Ezekiel 28,16-19.).

Satan se je spremenil iz prinašalca luči (ime Lucifer v Izaiju 14,12 pomeni "prinašalec luči") v "moč teme" (Kološanom 1,13; Efežanom 2,2), ko se je odločil, da njegov status angela ni dovolj in je želel postati božanski kot »Najvišji« (Izaija 14,13-14.).

Primerjajte to z odgovorom angela, ki ga je Janez želel častiti: »Ne stori tega!« (Razodetje 1 Kor9,10). Angelov ne bi smeli častiti, ker niso Bog.

Ker je družba iz negativnih vrednot, ki jih spodbuja Satan, naredila idole, ga Sveto pismo imenuje »bog tega sveta« (2. Corinthians 4,4) in »mogočni, ki vlada v zraku« (Efežanom 2,2), katerega pokvarjen duh je povsod (Efežanom 2,2). Toda Satan ni božanski in ni na isti duhovni ravni kot Bog.

Kaj dela Satan

"Hudič greši od začetka" (1. Johannes 3,8). »On je morilec od začetka in ne stoji v resnici; kajti resnice ni v njem. Ko govori laži, govori iz svojega; ker je lažnivec in oče laži« (Jn 8,44). S svojimi lažmi obtožuje vernike »dan in noč pred našim Bogom« (Rimljanom 12,10).

On je zloben, tako kot je v Noetovih dneh vodil človeštvo k zlu: poezija in težnja njihovih src je bila za vedno samo zlo (1. Mose 6,5).

Njegova želja je izvajati svoj zlobni vpliv na vernike in potencialne vernike, da bi jih odtegnil od "svetle luči evangelija Kristusove slave" (2. Corinthians 4,4), da ne dobijo "deleža v božanski naravi" (2. Peter 1,4).

V ta namen vodi kristjane k grehu, tako kot je skušal Kristusa (Matej 4,1-11), in uporabil je zahrbtno prevaro, kot pri Adamu in Evi, da ju je preusmeril "iz preprostosti h Kristusu" (2. Corinthians 11,3) odvrniti. Da bi to dosegel, se včasih preobleče v "angela luči" (2. Corinthians 11,14), in se pretvarja, da je nekaj, kar ni.

S privabljanjem in vplivom družbe, ki je pod njegovim nadzorom, želi Satan spodbuditi kristjane, da se odtujijo od Boga. Vernik se loči od Boga po svoji svobodni volji do greha tako, da se prepusti grešni človeški naravi, sledi Satanovim pokvarjenim potem in sprejme njegov precejšen lažniv vpliv (Matej 4,1-10; 1. Johannes 2,16-17; 3,8; 5,19; Efežanom 2,2; Kološani 1,21; 1. Peter 5,8; James 3,15).

Vendar se je treba spomniti, da so Satan in njegovi demoni, vključno z vsemi Satanovimi skušnjavami, podvrženi Božji avtoriteti. Bog dopušča takšne dejavnosti, ker je božja volja, da imajo verniki svobodo (svobodno voljo) do duhovnih odločitev (Job 1. dec.6,6-12; Mark 1,27; Luke 4,41; Kološani 1,16-17; 1. Corinthians 10,13; Luka 22,42; 1. Korinčanom 14,32).

Kako naj se vernik odzove na Satana?

Glavni svetopisemski odgovor vernika Satanu in njegovim poskusom, da bi nas zvabil v greh, je, da se »uprete hudiču in bo pobegnil od vas« (Jakob 4,7; Matej 4,1-10), s čimer mu »ni prostora« ali priložnosti (Efežanom 4,27).

Upiranje satanu vključuje molitev za zaščito, predanost Bogu v poslušnosti Kristusu, zavedanje privlačnosti zla, pridobivanje duhovnih lastnosti (kar Pavel imenuje obleči vso božjo opremo), vero v Kristusa, ki po Svetem Duhu prevzema skrbi za nas (Matej 6,31; James 4,7; 2. Corinthians 2,11; 10,4-5; Efežanom 6,10-18; 2. Solunjani 3,3).

Upiranje vključuje tudi duhovno budnost, »kajti hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl« (1. Peter 5,8-9.).

Predvsem pa zaupamo v Kristusa. V 2. Solunjani 3,3 beremo, »da je Gospod zvest; on te bo okrepil in te varoval hudega«. Zanašamo se na Kristusovo zvestobo tako, da »ostanemo trdni v veri« in se mu posvetimo v molitvi, da nas bo odrešil zla (Matej 6,13).

Kristjani bi morali ostati v Kristusu (Jn 15,4) in se izogibajte vključevanju v Satanove dejavnosti. Razmišljati bi morali o stvareh, ki so častne, pravične, čiste, ljubke in ugledne. (Filipljanom 4,8) meditirajte, namesto da bi raziskovali »satanove globine« (Raz 2,24).

Verniki morajo sprejeti tudi odgovornost, da prevzamejo odgovornost za svoje osebne grehe in ne krivijo satana. Satan je morda začetnik zla, vendar on in njegovi demoni niso edini, ki ohranjajo zlo, ker so moški in ženske po svoji volji ustvarili in vztrajali v svojem zlu. Ljudje, ne Satan in njegovi demoni, so odgovorni za svoje grehe (Ezekiel 18,20; James 1,14-15.).

Jezus je že zmagal

Včasih je izraženo mnenje, da je Bog večji, Satan pa manjši Bog in da so nekako ujeti v večni konflikt. Ta ideja se imenuje dualizem.
Takšen pogled je nebibličen. Med močmi teme, ki jih vodi Satan, in močmi dobrega, ki jih vodi Bog, ni nenehnega boja za univerzalno prevlado. Satan je le ustvarjeno bitje, popolnoma podrejeno Bogu in Bog ima najvišjo oblast v vseh stvareh. Jezus je zmagal nad vsemi Satanovimi trditvami. Z vero v Kristusa že imamo zmago in Bog ima suverenost nad vsem (Kološanom 1,13; 2,15; 1. Johannes 5,4; psalm 93,1; 97,1; 1. Timotej 6,15; Razodetje 19,6).

Zato kristjanom ni treba po nepotrebnem skrbeti za učinkovitost Satanovih napadov nanje. Niti angeli, niti sile, niti oblasti nas »ne morejo ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu« (Rimljanom). 8,38-39.).

Občasno beremo v evangelijih in delih apostolov, da Jezus in učenci, ki jih je izrecno pooblastil, izganjajo demone iz ljudi, ki so bili fizično in/ali duhovno prizadeti. To ponazarja Kristusovo zmago nad močmi teme. Motivacija je vključevala sočutje do tistih, ki trpijo, in potrditev avtoritete Kristusa, Božjega Sina. Izganjanje demonov je bilo povezano z lajšanjem duhovnih in/ali telesnih bolezni, ne pa z duhovnim vprašanjem odstranjevanja osebnega greha in njegovih posledic (Matej 1.7,14-18; Mark 1,21-27; Mark 9,22; Luke 8,26-29; Luke 9,1; Dejanja 16,1-18.).

Satan ne bo več pretresel zemlje, pretresel kraljestev, spremenil sveta v puščavo, uničil mest in držal človeštvo zaklenjeno v hiši duhovnih ujetnikov4,16-17.).

»Kdor dela greh, je od hudiča; kajti hudič greši od začetka. S tem namenom se je prikazal Božji Sin, da bi uničil hudičeva dela« (1. Johannes 3,8). S tem ko je vernika izzval h grehu, je imel satan moč, da ga je pripeljal do duhovne smrti, to je odtujenosti od Boga. Toda Jezus se je žrtvoval, »da bi s svojo smrtjo uničil tistega, ki je imel oblast nad smrtjo, hudiča« (Heb. 2,14).

Po Kristusovem vrnitvi bo odstranil vpliv Satana in njegovih demonov, poleg ljudi, ki se brez kesanja držijo Satanovega vpliva, tako da jih bo enkrat za vselej vrgel v ognjeno jezero Gehena (2. Solunjani 2,8; Razodetje 20).

zapiranje

Satan je padli angel, ki skuša pokvariti Božjo voljo in verniku preprečiti, da bi dosegel svoj duhovni potencial. Pomembno je, da se vernik zaveda Satanovih orodij, ne da bi se ukvarjal s Satanom ali demoni, da nas Satan ne bi izkoriščal (2. Corinthians 2,11).

James Henderson


pdfSatan ni božansko