Audio
Jezus in Cerkev v Razodetju 12
Na začetku 12. V poglavju Razodetja Janez pripoveduje o svoji viziji nosečnice, ki naj bi rodila. Vidi jo, kako močno sije – oblečeno v sonce in luno pod nogami. Na njeni glavi je venec ali krona dvanajstih zvezd. Na koga se nanašata ženska in otrok?
Im 1. V Mojzesovi knjigi najdemo zgodbo o svetopisemskem patriarhu Jožefu, ki je imel sanje, v katerih se mu je razodel podoben prizor. Kasneje je svojim bratom povedal, da je videl sonce, luno in enajst zvezd, ki se mu klanjajo (1. Mojzes 37,9).
Portreti v Josefovih sanjah so se jasno nanašali na njegove družinske člane. Bili so Jožefov oče Izrael (sonce), njegova mati Rahela (luna) in njegovih enajst bratov (zvezde, gl. 1. Mojzes 37,10). V tem primeru je bil Jožef dvanajsti brat ali "zvezda". Izraelovih dvanajst sinov je postalo naseljena plemena in zrasla v narod, ki je postal božje izbrano ljudstvo4,2).
Razodetje 12 korenito spremeni elemente Jožefovih sanj. Reinterpretira ga s sklicevanjem na duhovni Izrael – cerkev ali zbor božjega ljudstva (Galatom 6,16).
V Razodetju se dvanajst plemen ne nanaša na starodavni Izrael, ampak simbolizira celotno cerkev (7,1-8.). Žena, oblečena v sonce, bi lahko predstavljala Cerkev kot sijočo Kristusovo nevesto (2. Corinthians 11,2). Luna pod ženskimi nogami in krona na glavi bi lahko simbolizirala njeno zmago po Kristusu.
Po tej simboliki »ženska« iz Razodetja 12 predstavlja Božjo čisto cerkev. Svetopisec M. Eugene Boring pravi: »Ona je kozmična žena, oblečena s soncem, z luno pod nogami in okronana z dvanajstimi zvezdami, ki predstavljajo Mesijo, ki prinaša ”(Interpretacija: Svetopisemski komentar za poučevanje in pridiganje, “Razodetje,” str. 152).
V Novi zavezi je cerkev znana kot duhovni Izrael, Sion in "mati" (Galatom 4,26; 6,16; Efežanom 5,23-24; 30-32; Hebrejcem 12,22). Sion-Jeruzalem je bil idealizirana mati izraelskega ljudstva (Izaija 54,1). Metafora je bila prenesena v Novo zavezo in uporabljena za Cerkev (Galatom 4,26).
Nekateri komentatorji vidijo simbol ženske iz Razodetja 12,1-3 ima širok pomen. Slika pravijo, da je reinterpretacija judovskih predstav o Mesiji in poganskih odrešitvenih mitov s sklicevanjem na Kristusovo izkušnjo. M. Eugene Boring pravi: »Ženska ni ne Marija, ne Izrael, ne Cerkev, ampak manj in več kot vse to. Podobe, ki jih je uporabil Janez, združujejo več elementov: podobo poganskega mita o Kraljici nebes; iz zgodbe o Evi, materi vseh živih, iz prve Mojzesove knjige, katere "seme" je poteptalo glavo prakače (1. Mose 3,1-6); Izraela, ki je zmaju/faraonu na orlovih krilih pobegnil v puščavo (2. Mojzes 19,4; psalm 74,12-15); in Sion, 'mati' Božjega ljudstva v vseh obdobjih, Izraela in Cerkve« (str. 152).
S tem v mislih nekateri biblični komentatorji v tem oddelku vidijo sklicevanje na različne poganske mite in na zgodbo o Josephovih sanjah v Stari zavezi. V grški mitologiji noseča boginja Leto preganja zmaj Python. Pobegne na otok, kjer rodi Apolla, ki kasneje ubije zmaja. Skoraj vsaka sredozemska kultura je imela nekaj različic te mitske bitke, v kateri pošast napade prvaka.
Podoba razodetja kozmične ženske označuje vse te mite kot lažne. Pravi, da nobena od teh zgodb ne razume, da je Jezus Odrešenik in da je Cerkev Božji narod. Kristus je sin, ki ubije zmaja, ne Apolona. Cerkev je mati in za katero pride Mesija; Leto ni mati. Boginja Romi - poosebitev rimskega imperija - je pravzaprav vrsta mednarodne duhovne prostitutke, Babilon Veliki. Resnična nebeška kraljica je Sion, ki je cerkev ali Božji narod.
Tako razodetje v zgodbi o ženskah razkriva stara politična in verska prepričanja. Britanski bibličar GR Beasley-Murray pravi, da je Johnova uporaba mita o Apolonu "neverjeten primer sporočanja krščanske vere prek mednarodno priznanega simbola" (The New Century Bible Commentary, "Revelation", str. 192).
Razodetje tudi prikazuje Jezusa kot Odrešenika Cerkve – dolgo pričakovanega Mesijo. S tem knjiga na dokončen način reinterpretira pomen starozaveznih simbolov. BR Beasley-Murray pojasnjuje: »Z uporabo tega izraznega sredstva je Janez v enem zamahu uveljavil izpolnitev poganskega upanja in obljube Stare zaveze v Kristusu evangelija. Ni drugega Odrešenika razen Jezusa «(str. 196).
Razodetje 12 razkriva tudi glavnega antagonista cerkve. Je strašni rdeči zmaj s sedmimi glavami, desetimi rogovi in sedmimi kronami na glavi. Razodetje jasno identificira zmaja ali pošast - to je "stara kača, imenovana hudič ali satan, ki zapeljuje ves svet" (1.2,9 in 20,2).
Satanov zemeljski agent [predstavnik] - zver iz morja - ima tudi sedem glav in deset rogov in je tudi škrlatne barve3,1 in 17,3). Satanov značaj se odraža v njegovih zemeljskih predstavnikih. Zmaj pooseblja zlo. Ker je starodavna mitologija veliko omenjala zmaje, bi Janezovi poslušalci vedeli, da je bil zmaj iz Razodetja 13 kozmični sovražnik.
Kaj predstavlja sedem zmajevih glav, ni takoj jasno. Ker pa Janez uporablja številko sedem kot simbol popolnosti, to morda nakazuje na univerzalno naravo Satanove moči in na to, da v sebi v celoti uteleša vse zlo. Zmaj ima na glavah tudi sedem tiar ali kraljevskih kron. Lahko bi predstavljali Satanovo neupravičeno trditev proti Kristusu. Kot Gospod Gospodov je Jezus lastnik vseh kron oblasti. On je tisti, ki bo okronan s številnimi kronami9,12.16).
Izvemo, da je zmaj »pometel tretji del nebesnih zvezd in jih vrgel na zemljo« (1.2,4). Ta ulomek je večkrat uporabljen v knjigi Razodetja. Morda bi morali ta izraz razumeti kot pomembno manjšino.
Dobimo tudi kratko biografijo ženskega »fantka«, sklicevanje na Jezusa (1.2,5). Razodetje tukaj pripoveduje zgodbo o Kristusovem dogodku in se sklicuje na Satanov neuspešen poskus, da bi preprečil Božji načrt.
Zmaj je skušal ubiti ali "pojesti" ženskega otroka ob njegovem rojstvu. To je pokazatelj zgodovinske situacije. Ko je Herod slišal, da se je judovski Mesija rodil v Betlehemu, je pobil vse dojenčke v mestu, kar bi pripeljalo do smrti otroka Jezusa (Matej 2,16). Seveda je Jezus s starši pobegnil v Egipt. Razodetje nam pove, da je Satan res stal za poskusom umora Jezusa – da bi ga »pojedel«.
Nekateri komentatorji verjamejo, da je bil Satanov poskus, da bi »pojedel« ženskega otroka, tudi njegova skušnjava za Jezusa (Matej 4,1-11), njegovo zatemnitev evangeljskega sporočila (Matej 13,39) in spodbujanje Kristusa k križanju (Janez 13,2). Ko je ubil Jezusa na križu, je hudič morda domneval, da je zmagal nad Mesijo. Pravzaprav je bila Jezusova smrt tista, ki je rešila svet in zapečatila hudičevo usodo2,31; 14,30; 16,11; Kološani 2,15; Hebrejcem 2,14).
S svojo smrtjo in vstajenjem je bil Jezus, otrok žensk, »vzet k Bogu in njegovemu prestolu« (1.2,5). To pomeni, da je bil povzdignjen v nesmrtnost. Bog je povzdignil slavljenega Kristusa na položaj univerzalne oblasti (Filipljanom 2,9-11). Namenjen je "paši vseh ljudstev z železno palico" (12,5). Nahranil bo ljudstva z ljubečo, a absolutno oblastjo. Te besede – »vladaj vsem narodom« – jasno označujejo, na koga se nanaša otrokov simbol. On je Božji maziljen Mesija, izbran, da kraljuje nad vso zemljo v Božjem kraljestvu (Psalm 2,9; rev 19,15).
