Božja milost

Milost je prva beseda v našem imenu, ker najbolje opisuje našo individualno in skupno pot do Boga v Jezusu Kristusu po Svetem Duhu. »Verujemo pa, da smo po milosti Gospoda Jezusa odrešeni kakor oni« (Apd 15). »Brez zaslug smo opravičeni po njegovi milosti po odrešenju, ki je v Kristusu Jezusu« (Rimljanom 11:3). Samo po milosti nam Bog (po Kristusu) dovoli, da smo deležni njegove lastne pravičnosti. Sveto pismo nas dosledno uči, da je sporočilo vere sporočilo Božje milosti (Apostolska dela 24 Kor4,3; 20,24; 20,32).

Osnova Božjega odnosa do človeka je bila vedno milost in resnica. Medtem ko je zakon izražal te vrednote, je Božja milost sama našla popolno izražanje skozi Jezusa Kristusa. Z Božjo milostjo smo rešeni samo po Jezusu Kristusu in ne z ohranjanjem zakona. Zakon, po katerem je vsak človek preklet, ni zadnja Božja beseda za nas. Njegova zadnja beseda za nas je Jezus. Je popolno in osebno razodetje Božje milosti in resnice, ki jo je svobodno dal človeštvu.

Naša obsodba po zakonu je pravična in pravična. Pravičnega vedenja ne dosežemo po lastni volji, kajti Bog ni ujetnik svojih zakonov in zakonitosti. Bog v nas deluje v božanski svobodi po svoji volji. Njegovo voljo določata milost in odrešenje. Apostol Pavel piše: »Božje milosti ne zavržem; kajti če je pravičnost po postavi, je Kristus umrl zaman« (Galačanom 2:21). Pavel opisuje Božjo milost kot edino alternativo, ki je ne želi zavreči. Milost ni stvar, ki bi jo stehtali, merili in menjavali. Milost je živa Božja dobrota, po kateri hodi in preoblikuje človeško srce in um. Pavel v svojem pismu cerkvi v Rimu piše, da je edina stvar, ki jo poskušamo doseči z lastnim trudom, plačilo za greh, ki je smrt sama.To je slaba novica. Obstaja pa tudi posebno dober, kajti »Božji dar je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Rimljanom 6). Jezus je Božja milost. On je Božja odrešitev, ki je brezplačno dana vsem ljudem.