Kaj menite o nevernikih?

Na vas se obračam s pomembnim vprašanjem: Kaj menite o neverujočih? Mislim, da je to vprašanje, o katerem bi morali vsi razmisliti! Chuck Colson, ustanovitelj Prison Fellowship v ZDA, je nekoč na to vprašanje odgovoril z analogijo: »Če bi vam slepa oseba stopila na nogo ali vam na srajco polila vročo kavo, bi bili jezni nanj? Sam odgovarja, da verjetno ne bi bili mi, ravno zato, ker slep ne vidi, kaj je pred seboj.

Prosimo, ne pozabite, da ljudje, ki niso bili prej poklicani verovati v Kristusa, ne morejo videti resnice pred svojimi očmi. "Nevernim, ki jim je Bog tega sveta zaslepil um, da ne bi videli svetle luči evangelija slave Kristusa, ki je po Božji podobi" (2. Corinthians 4,4). Toda ravno pravi čas jim Sveti Duh odpre duhovne oči, da vidijo. »In on (Jezus Kristus) vam je dal razsvetljene oči srca, da boste spoznali upanje, h kateremu ste poklicani, kako bogata je slava njegove dediščine pri svetih« (Efežanom). 1,18). Cerkveni očetje so ta dogodek imenovali »čudež razsvetljenja«. Ko se to zgodi, lahko ljudje verjamejo. Verjamejo, ker zdaj to lahko vidijo na lastne oči. Čeprav se nekateri kljub temu, da vidijo oči, odločijo, da ne bodo verjeli, verjamem, da se jih bo večina na neki točki svojega življenja pozitivno odzvala na jasen Božji klic. Molim, da bodo to storili prej kot slej, tako da bodo lahko v tem času izkusili mir in veselje spoznavanja Boga in izražanja Boga drugim.

Prepričani smo, da vemo, da imajo neverniki napačne predstave o Bogu. Nekatere od teh idej so posledica slabih primerov kristjanov. Drugi so prišli iz nelogičnih in špekulativnih mnenj o Bogu, ki so jih slišali že leta. Te napačne predstave otežujejo duhovno slepoto. Kako se odzovemo na njihovo nevero? Na žalost se mi kristjani odzivamo na gradnjo zaščitnih zidov ali celo na močno zavračanje. Z postavitvijo teh zidov spregledamo resničnost, da so neverniki enako pomembni za Boga kot verniki. Pozabljamo, da je Božji Sin prišel na Zemljo ne samo za vernike, ampak za vse ljudi.

Ko je Jezus začel svojo službo na zemlji, ni bilo kristjanov – večina ljudi je bila nevernikov, tudi Judje tistega časa. Toda na srečo je bil Jezus prijatelj grešnikov – priprošnjik nevernikov. Rekel je: »Zdravnika ne potrebujejo močni, ampak bolni« (Mt 9,12). Jezus se je zavezal, da bo poiskal izgubljene grešnike, da bi sprejeli njega in odrešenje, ki jim ga je ponudil. Tako je velik del svojega časa preživel z ljudmi, ki so bili po mnenju drugih nevredni in nevredni pozornosti. Verski voditelji Judov so zato Jezusa označili za »požrešnika, pijanca vina in prijatelja cestninarjev in grešnikov« (Lk. 7,34).

Evangelij nam razodeva resnico: »Jezus, Božji Sin, je postal človek, živel je med nami, umrl in šel v nebesa; to je naredil za vse ljudi«. Sveto pismo nam pove, da Bog ljubi »svet«. (Janez 3,16) To lahko pomeni le, da je večina ljudi nevernikov. Isti Bog nas vernike kliče, da ljubimo vse ljudi, kot jih je ljubil Jezus. Za to potrebujemo uvid, da jih vidimo kot »še ne verujoče v Kristusa« – kot tiste, ki pripadajo njemu, za katere je Jezus umrl in vstal. Na žalost je to za mnoge kristjane zelo težko. Očitno je dovolj kristjanov, ki so pripravljeni soditi druge. Božji Sin je oznanil: »Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi sodil svet, ampak da bi bil svet po njem zveličan« (Jn. 3,17). Na žalost so nekateri kristjani tako vneti pri obsojanju nevernikov, da popolnoma spregledajo, kako jih Bog Oče gleda – kot svoje ljubljene otroke. Za te ljudi je poslal svojega sina, da umre zanje, čeprav ga (še) niso mogli prepoznati ali ljubiti. Morda jih vidimo kot nevernike ali nevernike, vendar jih Bog vidi kot bodoče vernike. Preden Sveti Duh odpre oči nevernika, jih zapre slepota nevere – zmedene s teološko napačnimi pojmi o Božji identiteti in ljubezni. Ravno pod temi pogoji jih moramo imeti radi, namesto da bi se jim izogibali ali zavračali. Moliti moramo, da bi, ko jim Sveti Duh to omogoči, razumeli dobro novico o Božji spravni milosti in sprejeli resnico z vero. Naj ti ljudje vstopijo v novo življenje pod Božjim vodstvom in vladavino in naj jim Sveti Duh omogoči, da izkusijo mir, ki jim je dan kot Božji otroci.

Ko premišljujemo o neverujočih, se spomnimo Jezusove zapovedi: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor vas jaz ljubim« (Jn 15,12).« In kako nas Jezus ljubi? Tako, da z nami deli svoje življenje in ljubezen. Ne postavlja zidov, ki bi ločevali vernike od nevernikov. Evangeliji nam povedo, da je Jezus ljubil in sprejemal cestninjare, prešuštnice, demone in gobavce. Ljubil je tudi ženske na slabem glasu, vojake, ki so se mu posmehovali in ga tepli, ter križane zločince ob njem. Ko je Jezus visel na križu in se spominjal vseh teh ljudi, je molil: »Oče, odpusti jim; kajti ne vedo, kaj delajo« (Lk 2 Kor3,34). Jezus jih ljubi in sprejema vse, da bi lahko vsi prejeli odpuščanje od njega, kot svojega Odrešenika in Gospoda, in da bi lahko živeli v občestvu s svojim nebeškim Očetom po Svetem Duhu.

Jezus vam daje delež v njegovi ljubezni do nevernikov. S tem vidite te ljudi kot Božjo lastnino, ki jo je ustvaril in bo odkupil, kljub dejstvu, da še ne poznajo tistega, ki jih ljubi. Če bodo obdržali to perspektivo, se bodo spremenili njihovi odnosi in vedenje do nevernikov. Sprejeli bodo te sočloveke z odprtimi rokami kot osiroteli in odtujeni družinski člani, ki bodo spoznali svojega pravega očeta. Kot izgubljeni bratje in sestre se ne zavedajo, da so povezani z nami po Kristusu. Če se želite z Božjo ljubeznijo srečati z neverniki, lahko tudi oni v svojem življenju pozdravijo Božjo milost.

avtor Joseph Tkach