Milost v trpljenju in smrti

Ko pišem te vrstice, se pripravljam na pogreb mojega strica. Nekaj časa se je počutil slabo. Najbolj znana fraza Benjamina Franklina: "Samo dve stvari na tem svetu sta varni za nas: smrt in davek." V življenju sem že izgubil veliko pomembnih ljudi; vključno z mojim očetom. Spomnim se, da sem ga videl v bolnišnici. Bil je v hudih bolečinah in komaj sem lahko trpel, da bi ga videl v takšnem trpljenju. Zadnjič sem ga videl živega. Še danes sem žalosten, da nimam očeta, ki bi ga klical na dan očeta in z njim preživel nekaj časa. Kljub temu se zahvaljujem Bogu za milost, ki jo prejmemo od njega skozi smrt. Božja prijaznost in sočutje postaneta dostopna vsem ljudem in bitjem. Ko sta Adam in Eva zgrešila, jim je Bog preprečil, da bi jedli iz drevesa življenja. Želel je, da umre, ampak zakaj? Odgovor je naslednji: Če bi še naprej jedli z drevesa življenja, čeprav so grešili, bi živeli večno življenje greha in bolezni. Če bi imeli jetrno cirozo, kot je moj oče, bi živeli večno v bolečinah in boleznih. Če bi imeli rak, bi trpeli večno, brez upanja, ker jih rak ne bi ubil. Bog nam je dal smrt po milosti, da bi lahko nekega dne pobegnili od zemeljskih bolečin. Smrt ni bila kazen za greh, ampak dar, ki vodi v pravo življenje.

»Toda Bog je tako usmiljen in nas je tako ljubil, da je nam, ki smo umrli zaradi naših grehov, dal novo življenje s Kristusom, ko ga je obudil od mrtvih. Samo z božjo milostjo ste bili rešeni! Kajti skupaj s Kristusom nas je obudil od mrtvih in zdaj pripadamo z Jezusom njegovemu nebeškemu kraljestvu« (Efežanom 2,4-6 Sveto pismo novega življenja).

Jezus je prišel na zemljo kot človek, da bi osvobodil ljudi iz ječe smrti. Ko se je spustil v grob, se je pridružil vsem ljudem, ki so kdaj živeli in umrli in bodo kdaj umrli. Vendar je bil njegov načrt, da bo vstal iz groba z vsemi ljudmi. Pavel to opisuje takole: »Če ste torej obujeni s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer Kristus sedi na Božji desnici« (Kološanom). 3,1).

Protistrup greha

Rečeno nam je, da ko grešimo, se trpljenje v svetu poveča. Bog skrajša življenjsko dobo ljudi, piše v Prvi Mojzesovi knjigi: »Tedaj je rekel Gospod: Moj duh ne bo večno vladal v človeku, zakaj tudi človek je meso. Dal mu bom sto dvajset let življenja" (1. Mose 6,3). V psalmih je zapisano, da je Mojzes leta pozneje objokoval stanje človeštva: »Težka je tvoja jeza nad našim življenjem, minljiva je kakor vzdih. Morda bomo živeli do sedemdeset let, morda celo do osemdeset - a tudi najboljša leta so muka in breme! Kako hitro je vsega konec in nas ni več« (Ps 90,9f; GN). Greh se je povečal in življenjska doba moških se je skrajšala s 120 let, kot je zapisano v Genezi, na nižjo starost. Greh je kot rak. Edini učinkovit način za spopadanje z njo je, da jo uničimo. Smrt je posledica greha. Zato je Jezus v smrti naše grehe vzel nase in jih na tem križu izničil. V njegovi smrti izkusimo protistrup grehu, njegovo ljubezen kot milost življenja. Žela smrti ni več, ker je Jezus umrl in vstal.

Zaradi Kristusove smrti in vstajenja se z zaupanjem veselimo vstajenja njegovih privržencev. »Kajti kakor vsi umrejo v Adamu, tako bodo v Kristusu vsi oživeli« (1. Korinčanom 15,22). To oživljenje ima čudovite učinke: «In Bog bo obrisal vse solze z vaših oči in smrti ne bo več, ne bo žalosti, ne vpitja, ne bolečine; kajti prvi je minil »(Razodetje 21,4). Po vstajenju smrti ne bo več! Zaradi tega upanja Pavel piše Tesaloničanom, naj ne žalujejo kot ljudje, ki nimajo upanja: »A nočemo, da bi vas, dragi bratje, pustili v temi o zaspalih, da boste ni žalosten kot drugi, ki nimajo upanja. Kajti če verjamemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog po Jezusu pripeljal z njim tudi tiste, ki so zaspali. Kajti to vam pravimo z Gospodovo besedo, da mi, ki smo živi in ostajamo do Gospodovega prihoda, ne bomo pred tistimi, ki so zaspali »(1. Tes 4,13-15.).

Sproščanje bolečine

Medtem ko žalujemo zaradi izgube ljubljenih družinskih članov in prijateljev, ker jih pogrešamo, imamo upanje, da jih bomo spet videli v nebesih. Kot da bi se poslovili od prijatelja, ki dolgo potuje v tujino. Smrt ni konec. On je milost, ki nas osvobaja bolečine. Ko se Jezus vrne, ni niti smrti niti bolečine niti žalosti. Lahko se zahvalimo Bogu za milost smrti, ko ljubljena oseba umre. Kaj pa ljudje, ki morajo trpeti zelo dolgo, preden se odpokličejo v večni dom? Zakaj jim ni bilo dovoljeno doživeti usmiljenja do smrti? Ali jo je Bog zapustil? Seveda ne! Nikoli ne bo odšel ali odnehal. Trpljenje je tudi Božja milost. Jezus, ki je Bog, je trpel bolečino, da bi bil človek trideset let - z vsemi svojimi omejitvami in skušnjavami. Najhujše trpljenje, ki ga je utrpel, je bila njegova smrt na križu.

Delite v Jezusovem življenju

Mnogi kristjani ne vedo, da je trpljenje blagoslov. Bolečina in trpljenje sta milost, saj po njih sodelujemo v bolečem Jezusovem življenju: »Zdaj sem srečen v trpljenju, ki ga trpim za vas, in v svojem mesu odplačujem za njegovo telo, kar še manjka v Kristusovem trpljenju. , to je cerkev »(Kološanom 1,24).

Peter je razumel vlogo, ki jo ima trpljenje v življenju kristjanov: »Ker je torej Kristus trpel v mesu, oborožite se tudi vi z istim mišljenjem; kajti kdor je trpel v mesu, je prenehal z grehom« (1. Peter 4,1). Pavlov pogled na trpljenje je bil podoben Petrovemu. Pavel vidi trpljenje takšno, kot je: milost, v kateri se je treba veseliti. »Hvaljen bodi Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vseh naših stiskah, da bi tudi mi tolažili tiste v vseh stiskah s tolažbo, s katero smo tolažili sami sebe. so od Boga. Kajti kakor Kristusovo trpljenje obilno prihaja nad nas, tako nas Kristus obilno tolaži. Če pa imamo stisko, je to za vašo tolažbo in zveličanje. Če imamo tolažbo, je to za vašo tolažbo, ki se izkaže za učinkovito, če s potrpežljivostjo prenašate enaka trpljenja, ki jih trpimo tudi mi«(2. Corinthians 1,3-6.).

Pomembno je videti vse trpljenje, kot ga opisuje Peter. Spominja nas, da smo deležni Jezusovega trpljenja, ko doživljamo neupravičeno bolečino in trpljenje »Kajti to je milost, ko nekdo zaradi vesti prenaša zlo in trpi krivico pred Bogom. Kaj pa je to slava, ko te tepejo za slaba dejanja in potrpežljivo zdržiš? Če pa trpiš in zdržiš za dobra dela, je to milost pri Bogu. Kajti k temu ste poklicani, saj je tudi Kristus trpel za vas in ste pustili zgled, da bi morali slediti njegovim stopinjam »(1. Peter 2,19-21.).

V bolečini, trpljenju in smrti se veselimo Božje milosti. Tako kot Job, ko človeško vidimo, doživljamo neupravičeno bolečino in trpljenje, Bog nas ni zapustil, ampak stoji pri nas in se veseli v nas.

Če v svoji žalosti prosiš Boga, naj ti jo odvzame, Bog želi, da spoznaš njegovo tolažbo: "Moja milost ti zadostuje" (2. Korinčanom 12,9). Bodite v tolažbo drugim ljudem z udobjem, ki so ga sami izkusili.

avtor Takalani Musekwa