Vpogled v večnost

378 vpogled v večnostKot iz znanstvenofantastičnega filma me je spomnilo, ko sem izvedel za odkritje Zemlji podobnega planeta, imenovanega Proxima Centauri. To je v orbiti rdeče fiksne zvezde Proksime Kentavra. Malo verjetno pa je, da bomo tam (na razdalji 40 trilijonov kilometrov!) odkrili zunajzemeljsko življenje. Vendar se bodo ljudje vedno spraševali, ali zunaj naše zemlje obstaja življenje, podobno človeku. Za Jezusove učence ni bilo dvoma – bili so priče Jezusovega vnebohoda in so zato vedeli z absolutno gotovostjo, da človek Jezus v svojem novem telesu zdaj živi v nezemeljskem svetu, ki ga Sveto pismo imenuje »nebesa« – svetu, ki ima popolnoma nič skupnega z vidnimi "nebeškimi svetovi", ki jih imenujemo vesolje.

Pomembno je vedeti, da je Jezus Kristus popolnoma božanski (večni Božji Sin), a tudi popolnoma človek (zdaj poveličani človek Jezus) in takšen ostaja. Kot je zapisal CS Lewis, je "osrednji čudež, za katerega stojimo kristjani, učlovečenje" – čudež, ki bo trajal večno. V svoji božanskosti je Jezus vseprisoten, vendar v svoji nadaljnji človeškosti fizično prebiva v nebesih, kjer služi kot naš veliki duhovnik in čaka na svojo fizično in torej vidno vrnitev na planet Zemljo. Jezus je Bogočlovek in Gospod nad vsem stvarstvom. Pavel piše v Rimljanom 11,36: »Kajti vse je iz njega in po njem in zanj.« Janez citira Jezusa v Razodetju 1,8, kot alfa in omega, kdo je tam, ki je bil tam in kdo prihaja. Izaija tudi razglaša, da je Jezus »Visoki in Vzvišeni«, ki »prebiva (živi) vekomaj« (Izaija 57,15). Jezus Kristus, vzvišeni, sveti in večni Gospod, je izvajalec načrta svojega Očeta, ki je spraviti svet.

Omenimo izjavo v Janezu 3,17:
»Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, ampak da bi bil svet po njem rešen.« Reči, da je Jezus prišel obsoditi svet, kar pomeni obsoditi ali kaznovati, je napačno. Motijo ​​se tudi tisti, ki človeštvo delijo na dve skupini – eno, ki je vnaprej določena, da jo bo rešil Bog, in drugo, ki je vnaprej določena, da bo prekleta. Ko Janez pravi (morda citira Jezusa), da je naš Gospod prišel rešit »svet«, misli na celotno človeštvo in ne le na določeno skupino. Poglejmo naslednje verze:

  • "In videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta" (1. Johannes 4,14).
  • »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo prišlo vsemu ljudstvu« (Lk 2,10).
  • "Tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ni volja, da bi se celo eden teh malih pogubil" (Matej 18,14).
  • »Kajti Bog je bil v Kristusu, ki je svet spravil s seboj« (2. Corinthians 5,19).
  • »Glej, Jagnje božje, ki odjemlje greh sveta!« (Jn 1,29).

Lahko samo poudarim, da je Jezus Gospod in Odrešenik vsega sveta in celo vsega svojega stvarstva. Pavel to pojasnjuje v 8. poglavju Pisma Rimljanom, Janez pa to pojasnjuje skozi celotno knjigo Razodetje. Kar je Oče ustvaril po Sinu in Svetem Duhu, se ne da razbiti. Avguštin je opazil: »Zunanja Božja dela [v zvezi z Njegovim stvarjenjem] so nedeljiva.« Troedini Bog, ki je Eno, deluje kot Eno. Njegova volja je ena volja in nerazdeljena.

Na žalost nekateri učijo, da je Jezusova prelita kri le odkupila tiste, ki jih je Bog določil za odrešenje. Drugi, pravijo, so namenjeni, da jih bo Bog obsodil. Jedro tega razumevanja je, da sta Božji namen in namen deljena v odnosu do njegovega stvarjenja. Vendar pa ne obstaja noben verz Biblije, ki bi učil ta pogled; vsaka tovrstna trditev je napačna razlaga in ne upošteva ključa celote, ki je sestavljena iz poznavanja narave, značaja in namena trojednega Boga, ki nam ga je razodel v Jezusu.

Če bi bilo res, da je Jezus nameraval odrešiti in obsoditi, potem bi morali sklepati, da Jezus ni pravilno predstavljal Očeta in zato ne moremo spoznati Boga, kakršen je v resnici. Prav tako bi morali sklepati, da je v Trojici neločljivo nesoglasje in da je Jezus razodel le eno »plat« Boga. Posledica bi bila, da ne bi vedeli, kateri »strani« Boga lahko zaupamo – naj zaupamo strani, ki jo vidimo v Jezusu, ali skriti strani v Očetu in/ali Svetem Duhu? Ti izkrivljeni pogledi so v nasprotju z Janezovim evangelijem, kjer Jezus jasno razglaša, da je v celoti in pravilno razodel nevidnega Očeta. Bog, ki ga je razodel Jezus in v njem, je tisti, ki prihaja rešit človeštvo, ne pa ga obsoditi. V in po Jezusu (našem večnem zagovorniku in velikem duhovniku) nam Bog daje moč, da postanemo njegovi večni otroci. Po njegovi milosti se naša narava spremeni in to nam v Kristusu daje popolnost, ki je sami ne bi mogli doseči. Ta izpolnitev vključuje večen, popoln odnos in občestvo s transcendentnim, svetim Bogom Stvarnikom, ki ga nobeno bitje ne more doseči samo po sebi – niti Adam in Eva pred padcem ga nista mogla doseči. Po milosti imamo občestvo s troedinim Bogom, ki presega prostor in čas, ki je bil, je in bo. V tem druženju Bog prenavlja naša telesa in duše; dana nam je nova identiteta in večni namen. V naši enosti in občestvu z Bogom nismo pomanjšani, potopljeni ali spremenjeni v nekaj, kar nismo. Namesto tega smo z njim privedeni v polnost in najvišjo popolnost naše lastne človeškosti skozi udeležbo v človeštvu, ki ga je vstal in ponesel Sveti Duh v Kristusu.

Živimo v sedanjosti – znotraj meja prostora in časa. Toda s svojo združitvijo s Kristusom po Svetem Duhu prodremo v prostorsko-časovno pregrado, kajti Pavel piše v Efežanom 2,6da smo že uveljavljeni v nebesih v vstalem Bogočloveku Jezusu Kristusu. V času našega efemernega obstoja tukaj na zemlji smo vezani na čas in prostor. Na način, ki ga ne moremo popolnoma razumeti, smo tudi državljani nebes za vse večne čase. Čeprav živimo v sedanjosti, smo že deležni Jezusovega življenja, smrti, vstajenja in vnebohoda po Svetem Duhu. Povezani smo že z večnostjo.

Ker je to za nas resnično, prepričljivo razglašamo sedanjo vladavino našega večnega Boga. Iz tega položaja pričakujemo pričakovano prihodnost polnosti Božjega kraljestva, kjer bomo večno živeli v združenju in občestvu z našim Gospodom. Veselimo se nad Božjim načrtom za večnost.

Joseph Tkach


pdfVpogled v večnost