S potrpežljivostjo za delo

408 s potrpljenjemVsi poznamo rek "Potrpežljivost je vrlina". Čeprav ni v Svetem pismu, ima Sveto pismo veliko povedati o potrpežljivosti. Pavel jih imenuje sad Svetega Duha (Galačanom 5,22). Spodbuja nas tudi k potrpežljivosti v stiski2,12), potrpežljivo čakati na tisto, česar še nimamo (Rim 8,25) potrpežljivo prenašati drug drugega v ljubezni (Efežanom 4,2) in se ne naveličamo delati dobrega, ker če bomo potrpežljivi, bomo tudi želi (Galatom 6,9). Sveto pismo nam tudi pravi, naj »čakamo v Gospodu« (Psalm 27,14), žal pa to pacientovo čakanje nekateri napačno razumejo kot pasivno čakanje.

Eden od naših regionalnih pastorjev se je udeležil konference, kjer je vsak prispevek k razpravi o prenovi ali misijonu naletel na odgovor cerkvenih voditeljev: "Vemo, da moramo to storiti v prihodnosti, a za zdaj čakamo na Gospoda." Prepričan sem, da so ti voditelji čutili, da so bili potrpežljivi, ko so čakali, da jim bo Bog pokazal, kako pristopiti k necerkvenim ljudem. Obstajajo tudi druge cerkve, ki čakajo na Gospodovo znamenje, ali naj spremenijo dneve ali čas bogoslužja, da bo bolj primerno za nove vernike. Deželni župnik mi je povedal, da je zadnje, kar je naredil, voditelje vprašal: »Kaj čakate, da Gospod stori?« Nato jim je razložil, da Bog verjetno čaka, da se pridružijo njegovemu že aktivnemu delu. Ko je končal, se je z različnih koncev slišal "Amen".

Ko se soočamo s težkimi odločitvami, bi vsi radi prejeli znamenje od Boga, ki bi ga pokazali drugim – znamenje, ki nam pove, kam naj gremo, kako in kdaj začeti. Bog običajno ne dela z nami tako. Namesto tega samo reče "sledite mi" in nas spodbuja, naj naredimo korak naprej, ne da bi razumeli podrobnosti. Ne smemo pozabiti, da so se Jezusovi apostoli tako pred kot po binkoštih občasno trudili razumeti, kam jih vodi Mesija. Čeprav je Jezus popoln učitelj in voditelj, niso bili popolni učenci in učenci. Tudi mi se pogosto trudimo razumeti, kaj Jezus govori in kam nas vodi – včasih se bojimo iti dlje, ker se bojimo, da nam ne bo uspelo. Ta strah nas pogosto žene v nedejavnost, ki jo nato zmotno enačimo s potrpežljivostjo – čakanjem na Gospoda.

Ni se nam treba bati svojih napak ali pomanjkanja jasnosti glede prihodnje poti. Čeprav so Jezusovi zgodnji učenci naredili veliko napak, jim je Gospod vedno znova dajal nove priložnosti, da so se pridružili njegovemu delu – da so mu sledili, kamor jih je vodil, tudi če je to pomenilo, da so se na poti popravljali. Jezus danes deluje na enak način in nas opominja, da bo vsak "uspeh", ki ga bomo doživeli, rezultat njegovega dela in ne našega.

Ne smemo se prestrašiti, če ne moremo popolnoma razumeti Božjih namenov. V času negotovosti nas prosijo, da smo potrpežljivi, v nekaterih primerih pa to pomeni, da moramo počakati na Božjo intervencijo, preden lahko naredimo naslednji korak. Ne glede na situacijo smo vedno Jezusovi učenci, ki smo poklicani, da ga poslušamo in mu sledimo. Na tem potovanju se spomnite, da pri našem usposabljanju ne gre le za molitev in branje Svetega pisma. Praktična uporaba zavzema velik del - gremo naprej v upanju in veri (skupaj z molitvijo in Besedo), tudi če ni jasno, kam Gospod vodi.

Bog želi, da je njegova cerkev zdrava in tako prispeva k rasti. Želi, da se pridružimo njegovemu poslanstvu za svet, da sprejmemo korake, ki temeljijo na evangeliju, da bi služili v naših domovih. Če bomo to storili, bomo naredili napake. V nekaterih primerih naša prizadevanja, da bi evangelij pripeljali do cerkvenih neznancev, ne bodo tako uspešni. Vendar se bomo učili iz napak. Tako kot v zgodnji Cerkvi Nove zaveze, bo naš Gospod milostno uporabil naše napake, če bomo mu zaupali in se po potrebi pokesali. On nas bo okrepil in razvil ter nas oblikoval, da bo podoben Kristusovi podobi. Zaradi tega razumevanja pomanjkanja takojšnjih rezultatov ne bomo obravnavali kot neuspeh. Bog lahko in bo uresničil naša prizadevanja v svojem času in na svoj način, zlasti če so ta prizadevanja usmerjena v vodenje ljudi k Jezusu, tako da živijo in delijo dobre novice. Morda bodo prvi plodovi, ki jih bomo videli, vplivali na naše življenje.

Pravi »uspeh« v poslanstvu in služenju pride le na en način: z zvestobo Jezusu, ki jo spremljata molitev in svetopisemska beseda, po kateri nas Sveti Duh vodi k resnici. Ne pozabite, te resnice se ne bomo naučili takoj in naše nedejavnost lahko zadrži naš napredek. Sprašujem se, ali je neukrepanje morda posledica strahu pred resnico. Jezus je svojim učencem vedno znova oznanjal svojo smrt in vstajenje in v strahu pred to resnico so bili začasno ohromljeni v svoji zmožnosti ukrepanja. Tudi danes je pogosto tako.

Ko razpravljamo o naši vključenosti v Jezusovo doseganje tistih zunaj cerkve, se hitro pojavi strah. Vendar se nam ni treba bati, kajti »večji je tisti, ki je v vas, kakor tisti, ki je na svetu« (1. Johannes 4,4). Naši strahovi izginejo, ko zaupamo v Jezusa in njegovo besedo. Vera je resnično sovražnik strahu. Zato je Jezus rekel: »Ne boj se, samo veruj« (Mr 5,36).

Ko se z vero dejavno ukvarjamo z Jezusovim poslanstvom in služenjem, nismo sami. Gospod vsega stvarstva nam stoji ob strani, tako kot je Jezus pred davnimi časi na gori v Galileji (Matej 28,16) je obljubil svojim učencem. Tik preden se je dvignil v nebesa, jim je dal tako imenovano naročilo: »In Jezus je pristopil in jim rekel: ‚Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Zato pojdite in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in jih učite izpolnjevati vse, kar sem vam zapovedal. In glej, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Matej 28,18-20.).

Bodite pozorni na zaključne verze tukaj. Jezus začne z besedami, da ima »vso oblast v nebesih in na zemlji«, nato pa sklene s temi besedami zagotovila: »Jaz sem vedno z vami«. Te izjave bi morale biti za nas vir velike tolažbe, velikega zaupanja in velike svobode v tem, kar nam je zapovedal Jezus: Pridobite vse narode v učence. To počnemo pogumno – zavedajoč se, da sodelujemo pri delu Tistega, ki ima vso moč in oblast. In to počnemo z zaupanjem, saj vemo, da je vedno z nami. S temi mislimi v mislih – namesto s tistimi, ki potrpežljivost razumejo kot leno čakanje – potrpežljivo čakamo na Gospoda, ko dejavno sodelujemo pri njegovem delu pridobivanja Jezusovih učencev v naših skupnostih. Na ta način bomo sodelovali pri tako imenovanem delu s potrpežljivostjo. Jezus nam to naroča, kajti to je njegova pot – pot zvestobe, ki obrodi sad njegovega vseprisotnega kraljestva. Zato se skupaj lotimo dela s potrpežljivostjo.

Joseph Tkach


pdfS potrpežljivostjo za delo