Matthew 9: Namen zdravljenja

430 matthaeus 9 namen zdravljenjaMatthew 9, tako kot večina drugih poglavij evangelija po Mateju, poroča o različnih dogodkih v Kristusovem življenju. To ni le neurejeno zbiranje poročil - Matthew včasih v zgodovino dodaja zgodovino, ker je to čudovito dopolnilo. S fizičnimi primeri so prikazane duhovne resnice. V poglavju 9 je Matej povzel številne zgodbe, ki jih je mogoče najti tudi v evangeliju Marka in Luke - vendar so Matejevi nauki veliko krajši in jedrnati.

Avtoriteta za odpuščanje grehov

Ko se je Jezus vrnil v Kafarnaum, »so [nekaj mož] k njemu prinesli hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: Bodi pogumen, sin moj, grehi so ti odpuščeni« (v 2). V veri so ga možje pripeljali k Jezusu, da bi ga ozdravel. Jezus se je posvetil hromemu, ker njegov največji problem ni bila paraliza, ampak grehi. Jezus je najprej poskrbel za to.

»In glej, nekateri pismarji so rekli v sebi: Ta preklinja Boga« (3. verz). Mislili so, da samo Bog lahko odpušča grehe, Jezus je šel predaleč.

« Ko pa je Jezus videl njihove misli, je rekel: »Zakaj mislite v svojih srcih tako hudobne misli? Kaj je lažje reči: Grehi so ti odpuščeni ali reči: Vstani in hodi? Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, je rekel hromemu: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov. In vstal je in šel domov« (V 5-6). Lahko je govoriti o božjem odpuščanju, težko pa je dokazati, da je bilo res podeljeno. Zato je Jezus izvedel čudež ozdravljenja, da bi pokazal, da ima oblast odpuščati grehe. Njegovo poslanstvo na zemlji ni bilo ozdraviti vseh ljudi od njihovih telesnih bolezni; sploh ni ozdravil vseh bolnikov v Judeji. Njegovo poslanstvo je bilo predvsem oznanjanje odpuščanja grehov – in da je on vir odpuščanja. Ta čudež ni bil namenjen napovedovanju telesnih ozdravitev, temveč, kar je še pomembneje, duhovne ozdravitve. »Ko so ljudje to videli, so se zbali in poveličali Boga« (V 8) – vendar tega niso bili vsi veseli.

Jedo z grešniki

Po tem dogodku je »[Jezus] videl človeka, sedečega na davčnem uradu, ki mu je bilo ime Matej; in mu reče: Hodi za menoj! In vstal je in mu sledil« (v. 9). Dejstvo, da je Matthew delal na carini, kaže na to, da je pobiral carine od ljudi, ki so prevažali blago skozi neko območje – morda celo od ribičev, ki so svoj ulov prinašali v mesto, da bi ga prodali. Bil je carinik, cestninar in »cestni ropar«, ki so ga najeli Rimljani. Kljub temu je pustil svojo donosno službo, da bi sledil Jezusu, in najprej je Jezusa povabil na gostijo s svojimi prijatelji.

»In zgodilo se je, ko je sedel za mizo v hiši, glej, prišlo je veliko cestninarjev in grešnikov in so sedli k mizi z Jezusom in njegovimi učenci« (v. 10). To bi bilo tako, kot če bi šel pastor na zabavo v elegantno mafijsko vilo.

Farizeji so opazili, v kakšni družbi je bil Jezus, vendar se niso želeli neposredno soočiti z njim. Namesto tega so vprašali njegove učence: »Zakaj vaš Učitelj jé z davkarji in grešniki?« (v. 11b). Učenci so se morda začudeno spogledali in končno je Jezus odgovoril: »Zdravnika ne potrebujejo močni, ampak bolni.« Toda pojdite in spoznajte, kaj to pomeni (Ozej 6,6): »Všeč mi je usmiljenje in ne daritev«. »Prišel sem klicat grešnike in ne pravičnih« (verz 12). Imel je oblast odpuščanja – tu je potekalo tudi duhovno zdravljenje.

Tako kot je zdravnik posredoval pri bolnikih, je tudi Jezus posredoval pri grešnikih, ker so bili ti, ki mu je priskočil na pomoč. (Vsak je grešnik, toda Jezusa tukaj ne skrbi.) Poklical je ljudi, naj bodo sveti, vendar jih ni prosil, naj bodo popolni, preden jih pokliče. Ker potrebujemo milost toliko bolj kot sodbo, Bog želi, da pokažemo več milosti kot obsojanje drugih. Tudi če storimo (recimo, žrtvujemo) vse, kar Bog zapoveduje, vendar ne pokažemo milosti do drugih, nam to ni uspelo.

Staro in novo

Farizeji niso bili edini, ki so se čudili Jezusovi službi. Učenci Janeza Krstnika so vprašali Jezusa: »Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?« (14. verz). Postili so se, ker so trpeli, ker se je narod tako oddaljil od Boga.

Jezus je odgovoril: »Kako morejo svatje žalovati, medtem ko je ženin z njimi? Toda prišel bo čas, ko jim bo ženin vzet; potem se bodo postili« (V 15). Nobenega razloga ni, dokler sem tukaj, je rekel – vendar je namigoval, da bo sčasoma »od njih vzet« – s silo – potem bodo njegovi učenci trpeli in se postili.

Nato jim je Jezus povedal zagoneten pregovor: »Nihče ne popravlja starega oblačila s krpo novega blaga; ker cunja spet strga obleko in raztrganina postane hujša. Tudi v stare steklenice ne točiš novega vina; drugače se bodo mehovi počili in vino se bo razlilo in mehovi se bodo pokvarili. Novo vino pa se vlije v nove mehove in oboje skupaj ostane« (vv 16-17). Jezus zagotovo ni prišel, da bi »popravil« farizejske predpise o tem, kako živeti pobožno življenje. Žrtvam, ki so jih predpisovali farizeji, ni poskušal dodati milosti; niti ni poskušal uvesti novih idej v obstoječa pravila. Namesto tega je začel nekaj povsem novega. Imenujemo jo Nova zaveza.

Dvig mrtvih, zdravljenje nečistega

»Ko jim je to govoril, je prišel eden od voditeljev cerkve, padel pred njim in rekel: 'Moja hči je pravkar umrla, toda pridi in položi svojo roko nanjo in živela bo'« (v. 18). Tu imamo zelo nenavadnega verskega voditelja – tistega, ki je popolnoma zaupal Jezusu. Jezus je šel z njim in obudil dekle od mrtvih (V 25).

Toda preden je prišel do dekličine hiše, je k njemu pristopila druga oseba, da bi jo ozdravil: »In glej, ženska, ki je imela dvanajst let krvavitev, je pristopila za njim in se dotaknila roba njegovega plašča. Kajti rekla je sama pri sebi: Če bi se samo dotaknila njegovega plašča, bi ozdravela. Tedaj se je Jezus obrnil, jo zagledal in rekel: Bodi pogumna, hči moja, tvoja vera te je rešila. In žena je bila ozdravljena v isti uri« (Vv 20-22). Ženska je bila nečista zaradi krvavitve. Mojzesov zakon ni dovoljeval, da bi se je kdo dotaknil. Jezus je imel novo pot. Namesto da bi se ji izognil, jo je ozdravil, ko se ga je dotaknila. Matthew povzame: Vera ji je pomagala.

Vera je prisilila moške, da so k njemu pripeljali svojega paraliziranega prijatelja. Vera je Matthewa motivirala, da je zapustil službo. Vera je verskega voditelja prosila za vstajenje njegove hčere, ženske, da bi ozdravila pretok krvi, in da so slepi prosili Jezusa, da vidi (V 29). Bolezni so bile vseh vrst, vendar en vir zdravljenja: Jezus.

Duhovni pomen je jasen: Jezus odpušča grehe, daje novo življenje in novo smer v življenju. Čisti nas in nam pomaga videti. To novo vino se ni zlilo v stara Mojzesova pravila - za ločeno delo je bilo ustvarjeno. Poslanstvo milosti je osrednjega pomena za Jezusovo službo.

Michael Morrison


pdfMatthew 9: Namen zdravljenja