To je res doseženo

436 je res opravljenoJezus je skupini judovskih voditeljev, ki so ga preganjali, dal povedno izjavo o Svetem pismu: »Samo Sveto pismo kaže name« (Janez 5,39 NGÜ). Leta pozneje je to resnico potrdil Gospodov angel z oznanilom: »Kajti preroško sporočilo, ki nam ga daje Božji Duh, je Jezusovo sporočilo« (Razodetje 19,10 NGÜ).

Žalostni judovski voditelji so v času Jezusa ignorirali resnico Svetega pisma in identiteto Jezusa kot Božjega Sina. Namesto tega so bili v središču njihovega zanimanja verski obredi templja v Jeruzalemu, ker so si pridobili lastne koristi. Tako so izgubili pogled na Izraelovega Boga in niso mogli videti izpolnitve prerokb v Jezusu in službi Jezusa, obljubljenem Mesiji.

Tempelj v Jeruzalemu je bil res veličasten. Judovski zgodovinar in učenjak Flavius ​​Josephus je zapisal: »Sijajoča bela marmorna fasada je okrašena z zlatom in je čudovite lepote. Slišali so Jezusovo prerokbo, da bo ta veličastni tempelj, središče čaščenja pod staro zavezo, popolnoma uničen. Uničenje, ki je naznanilo Božji načrt odrešenja za vse človeštvo, bo pravočasno izvedeno brez tega templja. Kakšno začudenje in kakšen šok je to povzročilo ljudem.

Na Jezusa jeruzalemski tempelj očitno ni naredil posebnega vtisa, in to z dobrim razlogom. Vedel je, da Božje slave ne more preseči nobena zgradba, ki jo je naredil človek, pa naj bo še tako velika. Jezus je svojim učencem povedal, da bo tempelj zamenjan. Tempelj ni več služil namenu, za katerega je bil zgrajen. Jezus je pojasnil: »Ali ni pisano: Moja hiša bo hiša molitve za vse narode? Vi pa ste iz njega naredili razbojniško jamo" (Mark 11,17 NGÜ).

Preberite tudi, kaj o tem pravi Matejev evangelij: »Jezus je zapustil tempelj in hotel oditi. Nato so njegovi učenci pristopili k njemu in ga opozorili na sijaj tempeljskih zgradb. Vse to vas impresionira, kajne? je rekel Jezus. Vendar vam zagotavljam: tukaj ne bo ostal kamen na kamnu; vse bo uničeno« (Matej 24,1-2, Luka 21,6 NGÜ).

Obstajala sta dva dogodka, v katerih je Jezus napovedal skorajšnje uničenje Jeruzalema in templja. Prvi dogodek je bil njegov zmagoslavni vstop v Jeruzalem, kjer so ljudje oblekli obleko na tla pred seboj. To je bila gesta čaščenja visokih osebnosti.

Bodite pozorni, kaj poroča Luka: »Ko se je Jezus približal mestu in ga videl ležati pred seboj, je zajokal za njim in rekel: ‚Ko bi tudi ti danes vedel, kaj ti bo prineslo mir! Toda zdaj je skrito pred vami, ne vidite ga. Za vas prihaja čas, ko bodo vaši sovražniki okoli vas postavili zid, vas oblegali in nadlegovali z vseh strani. Uničili te bodo in zlomili tvoje otroke, ki prebivajo v tebi, in ne bodo pustili kamna neprevrnjenega v vsem mestu, ker nisi spoznal časa, ko te je srečal Bog« (Lk 19,41-44 NGÜ).

Drugi dogodek, v katerem je Jezus napovedal uničenje Jeruzalema, se je zgodil, ko so Jezusa vodili skozi mesto do kraja njegovega križanja. Na ulicah gneče ljudi, tako njegovi sovražniki kot njegovi bhakte. Jezus je napovedal, kaj se bo zgodilo z mestom in templjem ter se soočilo s človekom kot posledico rimskega uničenja.

Prosimo, preberite, kaj poroča Luka: »Za Jezusom je šla velika množica, med njimi veliko žensk, ki so jokale in jokale za njim. Toda Jezus se je obrnil k njim in rekel: Jeruzalemčanke, ne jokajte za menoj! Jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Kajti prihaja čas, ko se bo reklo: srečne neplodne žene, ki še niso rodile! Tedaj bodo rekli goram: Padite na nas! In v hribe nas pokoplji« (Lk 2 Kor3,27-30 NGÜ).

Iz zgodbe vemo, da se je Jezusova prerokba uresničila okoli 40 let po njegovi objavi. V letu 66 je bilo vstajenje Judov proti Rimljanom in v letu 70 n. Chr. Templji so bili porušeni, velik del Jeruzalema je bil uničen in ljudje so utrpeli strah. Vse se je zgodilo, kot je Jezus napovedal v veliki žalosti.

Ko je Jezus na križu zavpil: »Dopolnjeno je,« ni mislil samo na dokončanje svojega odkupnega dela odrešenja, ampak je tudi izjavil, da Stara zaveza (izraelov način življenja in čaščenja po Mojzesovi postavi ) izpolnil božji namen, saj je dal, izpolnil. Z Jezusovo smrtjo, vstajenjem, vnebohodom in poslanjem Svetega Duha je Bog v in po Kristusu in po Svetem Duhu dokončal delo sprave vsega človeštva s seboj. Zdaj se dogaja, kar je napovedal prerok Jeremija: »Glej, prihaja čas, govori Gospod, ko bom sklenil novo zavezo z Izraelovo hišo in z Judovo hišo, ne kakor je bila zaveza, ki sem jo sklenil z njihovo. očetje, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele, so sklenili zavezo, ki je niso držali, čeprav sem bil njihov gospodar, govori Gospod; toda to bo zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tem času, govori Gospod: Svojo postavo bom položil v njihova srca in jo zapisal v njihove misli, in oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. In nihče ne bo učil drug drugega, niti en brat drugega, govoreč: »Spoznaj Gospoda«, temveč me bodo poznali vsi, mali in veliki, govori Gospod; kajti odpustil jim bom njihovo krivdo in nikoli se ne bom spomnil njihovega greha« (Jeremija 31,31-34.).

Z besedami »Dopolnjeno je« je Jezus oznanil dobro novico o vzpostavitvi nove zaveze. Starega ni več, novo je prišlo. Greh je bil pribit na križ in Božja milost je prišla k nam s Kristusovim odrešilnim dejanjem sprave, ki je omogočilo globokemu delu Svetega Duha, da prenovi naša srca in um. Ta sprememba nam omogoča, da sodelujemo v človeški naravi, prenovljeni po Jezusu Kristusu. Kar je bilo obljubljeno in prikazano pod staro zavezo, se je po Kristusu izpolnilo v novi zavezi.

Kot je učil apostol Pavel, je Kristus (poosebljena Nova zaveza) za nas dosegel tisto, česar Mojzesov zakon (Stara zaveza) ni mogel in ni smel doseči. »Kakšen sklep naj iz tega potegnemo? Nejude je Bog brez kakršnega koli truda razglasil za pravične. Prejeli so pravičnost na podlagi vere. Izrael pa v vseh svojih prizadevanjih, da bi izpolnil zakon in s tem dosegel pravičnost, ni dosegel cilja, o katerem govori zakon. Zakaj ne? Ker temelj, na katerem so gradili, ni bila vera; mislili so, da lahko dosežejo cilj z lastnimi prizadevanji. Ovira, ob katero so naleteli, je bila »kamen spotike« (Rimljanom 9,30-32 NGÜ).

Farizeji v Jezusovem času in verniki, ki so prišli iz judovstva, so bili zaradi svojega pravnega odnosa v času apostola Pavla pod vplivom ponosa in greha. Domnevali so, da lahko s svojimi verskimi prizadevanji dosežejo tisto, kar lahko samo Bog sam po milosti, v Jezusu in po njem, naredi za nas. Njihov pristop iz stare zaveze (delati pravično) je bil pokvarjen zaradi moči greha. Milosti in vere v staro zavezo zagotovo ni manjkalo, toda kot je Bog že vedel, se bo Izrael od te milosti odvrnil.

Zato je bila Nova zaveza načrtovana od začetka kot izpolnitev stare zaveze. Izpolnitev, opravljena v Jezusovi osebi in skozi njegovo službo in po Svetem Duhu. Človeštvo je rešil od ponosa in moči greha ter ustvaril novo globino odnosa z vsemi ljudmi po svetu. Odnos, ki vodi v večno življenje v navzočnosti Troedinega Boga.

Da bi pokazali velik pomen tega, kar se je zgodilo na kalvarijskem križu, je mesto Jeruzalem kmalu po tem, ko je Jezus razglasil: »Dopolnjeno je«, stresel potres. Človeški obstoj se je temeljito spremenil, kar je privedlo do izpolnitve prerokb o uničenju Jeruzalema in templja ter vzpostavitvi Nove zaveze:

  • Zavesa v templju, ki je preprečila dostop do svetega svetega, se je odrezala od zgoraj navzdol na pol.
  • Grobovi so se odprli. Veliko mrtvih svetnikov je bilo vzgojenih.
  • Jezusa so gledalci prepoznali kot Božjega Sina.
  • Stara liga je napravila prostor za Novi zaveznik.

Ko je Jezus zavpil besede: »Dopolnjeno je,« je oznanjal konec Božje navzočnosti v templju, ki ga je ustvaril človek, v »Najsvetejšem«. Pavel je v svojih pismih Korinčanom zapisal, da Bog zdaj prebiva v nefizičnem templju, ki ga oblikuje Sveti Duh:

»Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vaši sredini? Kdor uničuje božji tempelj, uničuje samega sebe, ker spravlja božjo sodbo nase. Kajti Božji tempelj je svet in ta sveti tempelj ste vi« (1 Kor. 3,16-17, 2. Corinthians 6,16 NGÜ).

Apostol Pavel je to rekel takole: »Pridite k njemu! To je tisti živi kamen, ki so ga ljudje zavrgli, a ga je Bog sam izbral in je v njegovih očeh neprecenljiv. Dovolite, da se kot živi kamni vgradite v hišo, ki jo gradi Bog in napolnjuje z njegovim Duhom. Bodite uveljavljeni v sveto duhovništvo, da boste Bogu lahko darovali žrtve, ki so od njegovega Duha – žrtve, ki so mu všeč, ker temeljijo na delu Jezusa Kristusa. »Vi pa ste izvoljeno Božje ljudstvo; vi ste kraljevsko duhovništvo, sveti narod, ljudstvo, ki pripada njemu samemu, pooblaščeno, da oznanja njegova velika dela – dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč« (1. Petr 2,4-5 in 9 NGÜ).

Še več, ves naš čas je izločen in posvečen, ko živimo pod Novim zavezo, kar pomeni, da s Svetim Duhom sodelujemo v njegovi stalni službi z Jezusom. Ne glede na to, ali delamo na naših delovnih mestih ali sodelujemo v prostem času, smo državljani nebes, Božje kraljestvo. Živimo novo življenje v Kristusu in bomo živeli do smrti ali dokler se ne vrne Jezus.

Dragi, starega reda ni več. V Kristusu smo novo bitje, ki ga je Bog pozval in opremljen s Svetim Duhom. Z Jezusom smo na misiji živeti in deliti dobre novice. Ukvarjamo se z delom našega očeta! Skozi Svetega Duha v udeležbi v Jezusovem življenju smo eno in povezani.

Joseph Tkach

pdfTo je res doseženo