Avtoportret

Obsežno delo slikarja Rembrandta van Rijna (1606-1669) je obogatila ena slika. Mali portret "Starec z brado", katerega ustvarjalec je bil prej neznan, lahko zdaj jasno pripišemo slavnemu nizozemskemu umetniku, je dejal priznani strokovnjak za Rembrandt Ernst van de Wetering v Amsterdamu.

Z uporabo naprednih tehnik skeniranja so znanstveniki pregledali sliko Rembrandt. Na njeno veliko presenečenje je skeniranje pokazalo, da je pod umetniškim delom še ena slika - tista, ki bi lahko bila zgodnji, nedokončani avtoportret umetnika. Zdi se, da je Rembrandt začel s avtoportretom, kasneje pa je s platnom starca naslikal z brado.

Zgodovina nam lahko pomaga prepoznati napako, ki jo naredimo, ko skušamo razumeti Boga. Večina nas je odraščala v prepričanju, da je Bog kot vidna podoba - starec z brado. Tako verski umetniki upodabljajo Boga. Boga si ne predstavljamo samo kot starega, temveč tudi kot oddaljenega, precej ogrožajočega živega bitja, ki je hitro tog in jezen, kadar ne izpolnjujemo njegovih nemogočih meril. Toda tak način razmišljanja o Bogu je kot slika starca, pod katerim je skrit avtoportret.

Sveto pismo nam pravi, da če hočemo vedeti, kakšen je Bog, bi morali gledati le na Jezusa Kristusa: »Jezus je podoba nevidnega Boga, prvorojenega pred vsem stvarstvom« (Kološanom 1,15).
Da bi dobili pravo predstavo o tem, kaj Bog v resnici je, moramo pogledati pod plasti popularnih konceptov o Bogu in začeti videti Boga, ki se je razodel v Jezusu Kristusu. Ko bomo to storili, se bo pojavila resnična in nepristranska slika ter razumevanje Boga. Šele takrat lahko ugotovimo, kaj Bog v resnici misli o nas. Jezus pravi: »Toliko časa sem s teboj in me ne poznaš, Filip? Kdor vidi mene, vidi očeta. Kako potem praviš: Pokaži nam Očeta?" (Janez 14,9).

Samo Jezus nam pokaže, kaj Bog v resnici je. Daleč od tega, da bi bil oddaljen in odmaknjen človek, je pokazal, da nas Bog – Oče, Sin in Sveti Duh – brezpogojno ljubi. Bog ni tam nekje v nebesih, jezen na nas gleda in je pripravljen udariti in kaznovati. »Ne boj se, ti mala čreda! Kajti tvojemu očetu je bilo všeč, da ti da kraljestvo »(Lk 12,32).

Sveto pismo nam pravi, da je Bog poslal Jezusa na svet, ker ljubi svet – ne zato, da bi sodil človeštvo, ampak da bi ga rešil. »Gospod ne odlaša z obljubo, kot jo nekateri menijo za zamudo; vendar ima potrpežljivost z vami in ne želi, da bi se kdo izgubil, ampak da bi se vsak našel kesanje »(2. Peter 3,9).

Takoj, ko so plasti nerazumevanja premagane, se razkrije podoba Boga, ki nas ljubi bolj, kot si lahko predstavljamo. "Kar mi je dal oče, je večje od vsega in tega nihče ne more iztrgati iz očetove roke" (Janez 10,29).

Po Jezusu se nam pokaže resnično Božje srce za nas. Vidimo ga takšnega, kakršen je v resnici, ni nekje daleč in ni ne jezen ne ravnodušen do nas. Tu je z nami, pripravljen, ko se obrnemo, da sprejmemo njegov ljubeči objem, tako kot Rembrandt prikazuje na drugi svoji sliki, Vrnitev izgubljenega sina.

Naš problem je, da smo na svoj način. Uporabljamo svoje barve in rišemo svoje črte. Včasih lahko Boga popolnoma odstranimo s slike. Pavel je rekel: »Vsi odsevamo Gospodovo slavo z odkritim obrazom in v njegovo podobo smo spremenjeni iz ene slave v drugo po Gospodu, ki je Duh« (2. Corinthians 3,18). Pod vsem tem nas Sveti Duh naredi podobo Jezusa, ki je Očetov avtoportret. Ko duhovno rastemo, bi morala ta slika postajati vse bolj očitna. Ne dovolite, da druge podobe ovirajo vaš pogled na to, kdo je Bog ali kako Bog misli o vas. Poglejte Jezusa, ki je edini božji avtoportret, njegova podoba.

James Henderson