Poklic in poklic

Bil je lep dan. Jezus je v Galilejskem jezeru pridigal ljudem, ki so poslušali. Bilo je toliko ljudi, da je prosil, da je čoln Simona Petra odšel malo na jezero. Tako so ljudje lahko bolje slišali Jezusa.

Simon je bil izkušen strokovnjak in dobro poznal jezersko udobje in pasti. Ko je Jezus končal govoriti, je prosil Simona, naj vrže mreže tam, kjer je globoka voda. Zahvaljujoč svojim poklicnim izkušnjam je Simon vedel, da se bodo ribe v tem času dneva umaknile v globino jezera in da ne bo nič ulovil. Poleg tega je celo noč lovil in ničesar ni ujel. Toda ubogal je Jezusovo besedo in v veri naredil, kar mu je rekel.

Izvrgli so mreže in ujeli tako veliko količino rib, da so se mreže začele trgati. Zdaj so na pomoč poklicali svoje spremljevalce. Skupaj jim je uspelo ribo razporediti med čolne. In nobenemu čolnu ni bilo treba potoniti pod težo rib.

Vsi so bili prestrašeni nad čudežem tega ulova, ki sta ga naredila skupaj. Simon je padel k Jezusovim nogam in rekel: »Gospod, pojdi stran od mene! Jaz sem grešen človek« (Lk 5,8).
Jezus je odgovoril: »Ne boj se! Od zdaj naprej boš lovil ljudi" (Lk 5,10). Jezus nas želi spodbuditi, da z njim počnemo tisto, česar sami ne moremo, ker smo nepopolni.

Če verjamemo Jezusovim besedam in storimo, kar nam reče, bomo po njem našli rešitev pred grehom. Toda z njegovim odpuščanjem in darilom novega življenja z njim smo poklicani, da delujemo kot njegovi ambasadorji. Jezus nas je poklical, da povsod prinašamo dobro novico o Božjem kraljestvu. Rešenje ljudi je oznanjeno, ko verjamemo v Jezusa in njegovo besedo.

Ni pomembno, kdo smo, ker smo opremljeni s talenti in sposobnostmi za izvrševanje Jezusovega naročila. Kot tisti, ki jih je Jezus ozdravil, je del našega klica, da »ujamemo« ljudi.
Ker je Jezus vedno z nami, se odzivamo na njegov klic, da bi bili njegovi sodelavci. V Jezusovi ljubezni

Toni Püntener