Kdo ali kaj je Sveti Duh?

Sveti Duh je tretja oseba Božanstva in za vedno odhaja od Očeta po Sinu. Je tolažnik, ki ga je obljubil Jezus Kristus, ki ga je Bog poslal vsem vernikom. Sveti Duh živi v nas, nas združuje z Očetom in Sinom ter nas preoblikuje s kesanjem in posvečenjem ter nas z nenehnim obnavljanjem prilagaja Kristusovi podobi. Sveti Duh je vir navdiha in prerokb v Svetem pismu ter vir edinosti in druženja v Cerkvi. Daje duhovne darove za delo evangelija in je kristjanov stalni vodnik do vse resnice (Jn 1.4,16; 15,26; Apostolska dela 2,4.17-19.38; Matej 28,19; Janez 14,17-26; 1. Peter 1,2; Tit 3,5; 2. Peter 1,21; 1. Korinčanom 12,13; 2. Korinčanom 13,13; 1. Korinčanom 12,1-11; Apostolska dela 20,28:1; Janez 6,13).

Sveti Duh - funkcionalnost ali osebnost?

Sveti Duh je pogosto opisan v smislu funkcionalnosti, kot so: Božja moč ali prisotnost ali dejanje ali glas. Je to primeren način za opisovanje uma?

Jezus je opisan tudi kot Božja moč (Filipljanom 4,13), Božja prisotnost (Galatom 2,20), Božje delovanje (Jn 5,19) in Božji glas (Janez 3,34). Vendar o Jezusu govorimo v smislu osebnosti.

Sveto pismo tudi Svetemu Duhu pripisuje osebnostne lastnosti in posledično povzdigne profil duha nad zgolj funkcionalnost. Sveti Duh ima voljo (1. Korinčanom 12,11: "Toda vse to dela isti duh in vsakemu dodeljuje svoje, kakor hoče"). Sveti Duh išče, pozna, uči in razločuje (1. Corinthians 2,10-13.).

Sveti Duh ima čustva. Duha milosti je mogoče zmerjati (Hebrejcem 10,29) in bodite žalostni (Efežanom 4,30). Sveti Duh nas tolaži in je tako kot Jezus imenovan pomočnik (Jn 14,16). V drugih odlomkih iz svetih spisov Sveti Duh govori, zapoveduje, priča, se mu laže in vstopa. Vsi ti izrazi so skladni z osebnostjo.

Svetopisemsko gledano duh ni kaj, ampak kdo. Um je "nekdo", ne "nekaj". V večini krščanskih krogov se Sveti Duh imenuje "on", kar pa ne gre razumeti kot znak spola. Namesto tega se "on" uporablja za označevanje osebnosti duha.

Božanstvo duha

Sveto Duh Sveto pismo pripisuje božje lastnosti. Ni ga opisal kot angelske ali človeške narave.
Delo 33,4 pripomni: "Božji Duh me je ustvaril in dih Vsemogočnega mi je dal življenje." Sveti Duh ustvarja. Duh je večen (Hebrejcem 9,14). On je vseprisoten (Psalm 139,7).

Raziščite Sveto pismo in videli boste, da je um vsemogočen, vseveden in daje življenje. Vse to so lastnosti božanske narave. Zato Sveto Duh Sveto pismo označuje kot božansko. 

Bog je eno "eno"

Temeljni nauk Nove zaveze je, da obstaja Bog (1. Corinthians 8,6; Rimljani 3,29-30; 1. Timotej 2,5; Galačani 3,20). Jezus je nakazal, da imata on in Oče isto božanstvo (Janez 10,30).

Če je Sveti Duh božanski »nekdo«, ali je ločen bog? Odgovor mora biti ne. Če bi bilo tako, potem Bog ne bi bil eden.

Sveto pismo kaže na Očeta, Sina in Svetega Duha z imeni, ki imajo enako težo v konstrukciji stavka.

V Mateju 28,19 Pravi: "...krščuj jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha". Ti trije izrazi so različni in imajo enako jezikovno vrednost. Podobno moli Pavel 2. Korinčanom 13,14da bo »milost našega Gospoda Jezusa Kristusa in Božja ljubezen in občestvo Svetega Duha z vami vsemi«. Peter pojasnjuje, da so bili kristjani »izvoljeni s posvetitvijo duha v pokorščino in v škropljenje s krvjo Jezusa Kristusa« (1. Peter 1,2).

Zato Matej, Pavel in Peter jasno razločijo razlike med Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Pavel je spreobrnjencem v Korintu povedal, da pravo božanstvo ni zbirka bogov (kot grški panteon), kjer vsak daje različne darove. Bog je En [en] in je "en [isti] Duh... en [isti] Gospod... en [isti] Bog, ki dela vse v vsem" (1. Korinčanom 12,4-6). Kasneje je Pavel pojasnil več o odnosu med Jezusom Kristusom in Svetim Duhom. Nista dve ločeni entiteti, pravzaprav pravi, da je "Gospod" (Jezus) "Duh" (2. Corinthians 3,17).

Jezus je rekel, da bo Bog Oče poslal Duha resnice, da bi On Oče prebival v verniku (Jn 1.6,12-17). Duh kaže na Jezusa in vernike spominja na njegove besede (Janez 14,26) in je poslan od Očeta po Sinu, da bi pričeval o odrešenju, ki ga je omogočil Jezus (Janez 15,26). Tako kot sta Oče in Sin eno, tako sta Sin in Duh eno. In ko pošilja Duha, Oče prebiva v nas.

Trojica

Po smrti novozaveznih apostolov so se v cerkvi pojavile razprave o tem, kako razumeti božanstvo. Izziv je bil ohraniti Božjo edinost. Različne razlage so predlagale koncepte "bi-teizma" (dva boga - oče in sin, vendar je duh le funkcija enega ali obeh) in tri-teizma (trije bogovi - oče, sin in duh), vendar je to nasprotovalo osnovni monoteizem, ki ga najdemo v Stari in Novi zavezi (mal 2,10 itd.).

Trojica, izraza, ki ga v Svetem pismu ni, je model, ki so ga razvili zgodnji cerkveni očetje, da bi opisali, kako so Oče, Sin in Sveti Duh povezani znotraj enotnosti Božanstva. Bila je krščanska obramba pred "triteističnimi" in "biteističnimi" herezijami in se je borila proti poganskemu politeizmu.

Metafore ne morejo v celoti opisati Boga kot Boga, lahko pa nam pomagajo dobiti predstavo o tem, kako razumeti Trojico. Slika je namig, da je človek tri stvari hkrati: tako kot je človek duša (srce, sedež čustev), telo in duh (razumevanje), tako je Bog sočutni Oče, Sin (božanstvo telesa - gl. Kološani 2,9), in Sveti Duh (ki edini razume božanske stvari – glej 1. Corinthians 2,11).

Svetopisemske reference, ki smo jih že uporabili v tej študiji, učijo resnico, da sta Oče in Sin in Duh različni osebi v enem samem Božjem bitju. NIV biblijski prevod Izaija 9,6 opozarja na trinitarno idejo. Otrok, ki se bo rodil, bo »Čudoviti svetovalec« (Sveti Duh), »Mogočni Bog« (Božanstvo), »Vsemogočni Oče« (Bog Oče) in poklican »Knez miru« (Bog Sin).

Težave

O Trojici so razpravljali različni teološki disciplini. Torej z. Na primer, zahodna perspektiva je bolj hierarhična in statična, medtem ko vzhodna perspektiva vedno kaže gibanje v občestvu Očeta, Sina in Svetega Duha.

Teologi govorijo o socialni in ekonomski trojici in drugih idejah. Vendar pa je treba vsako teorijo, ki namiguje, da imajo Oče, Sin in Duh ločene volje ali želje ali obstoje, obravnavati kot neresnično (in zato herezijo), ker je Bog en sam. V medsebojnem odnosu Očeta, Sina in Duha je popolna in dinamična ljubezen, veselje, harmonija in absolutna enotnost.

Nauk o Trojici je model za razumevanje Očeta in Sina ter Svetega Duha. Seveda ne častimo nobene doktrine ali modela. Očeta častimo »v duhu in resnici« (Jn 4,24). Teologije, ki namigujejo, da bi moral Duh dobiti pravičen delež slave, so sumljive, ker Duh ne opozarja nase, ampak slavi Kristusa (Jn 1 Kor6,13).

V Novi zavezi je molitev naslovljena predvsem na Očeta. Sveto pismo ne zahteva, da molimo Svetega Duha. Kadar prosimo Očeta, prosimo Trojedinega Boga - Očeta, Sina in Svetega Duha. Razlike v božanstvu niso trije bogovi, od katerih vsak zahteva posebno, pozorno pozornost.

Poleg tega so v imenu Jezusa molitev in krstitev enaka kot v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. Krst Svetega Duha se ne more razlikovati ali presegati Kristusovega krsta, ker sta Oče, Gospod Jezus in Duh eden.

Prejmite Svetega Duha

Duha v veri sprejme vsak, ki se pokesa in je krščen v odpuščanje grehov v Jezusovem imenu (Apd. 2,38 39; Galačani 3,14). Sveti Duh je duh sinovstva [posvojitve], ki s svojim duhom priča, da smo Božji otroci (Rimljanom 8,14-16), in smo »zapečateni z obljubljenim Svetim Duhom, ki je zastava naše duhovne dediščine (Efežanom). 1,14).

Če imamo Svetega Duha, pripadamo Kristusu (Rimljanom 8,9). Krščansko cerkev primerjajo z Božjim templjem, ker Duh prebiva v verniku (1. Corinthians 3,16).

Sveti Duh je Kristusov Duh, ki je motiviral starozavezne preroke (1. Peter 1,10-12), očisti kristjanovo dušo v poslušnosti resnici (1. Peter 1,22), sposoben odrešenja (Lk 24,29), posvetiti (1. Corinthians 6,11), prinaša božanski sad (Galatom 5,22-25) in se pripravimo na širjenje evangelija in izgradnjo Cerkve (1. Korinčanom 12,1-11; 1.4,12; Efežanom 4,7-16; Rimljani 12,4-8.).

Sveti Duh vodi v vsej resnici (Janez 16,13) in svetu odpre oči za greh, za pravičnost in za sodbo« (Jn 16,8).

zaključek

Osrednja biblijska resnica je, da je Bog Oče, Sin in Sveti Duh, oblikuje našo vero in naše življenje kot kristjani. Čudovito in čudovito občestvo, ki ga deli Oče, Sin in Duh, je občestvo ljubezni, v katerega nas naš Odrešenik Jezus Kristus po svojem življenju, smrti, vstajenju in vnebovzetju postavlja za Boga v mesu.

James Henderson