Kaj je greh?

021 wkg bs suende

Greh je brezpravnost, stanje upora proti Bogu. Od takrat, ko je greh prišel na svet po Adamu in Evi, je človek pod jarmom greha – jarma, ki ga je mogoče odstraniti samo z Božjo milostjo po Jezusu Kristusu. Pregrešno stanje človeštva se kaže v težnji, da sebe in svoje interese postavimo nad Boga in njegovo voljo. Greh vodi v odtujenost od Boga ter v trpljenje in smrt. Ker so vsi ljudje grešniki, vsi potrebujejo tudi odrešitev, ki jo Bog ponuja po svojem Sinu (1. Johannes 3,4; Rimljani 5,12; 7,24-25; Mark 7,21-23; Galačani 5,19-21; Rimljani 6,23; 3,23-24.).

Krščansko vedenje temelji na zaupanju in ljubeči zvestobi našemu Odrešeniku, ki nas je ljubil in se predal za nas. Zaupanje v Jezusa Kristusa se izraža v veri v evangelij in v dela ljubezni. Po Svetem Duhu Kristus spreminja srca svojih vernikov in jih daje obroditi sadove: ljubezen, veselje, mir, zvestobo, potrpežljivost, dobroto, krotkost, samoobvladovanje, pravičnost in resnico (1. Johannes 3,23-24; 4,20-21; 2. Corinthians 5,15; Galačani 5,6.22-23; Efežanom 5,9).

Greh je usmerjen proti Bogu.

V 5. psalmu1,6 pravi spokorni David Bogu: "Nadteboj samim sem grešil in storil hudo pred teboj." Čeprav je Davidov greh negativno vplival na druge ljudi, duhovni greh ni bil proti njim – bil je proti Bogu. David ponavlja to misel 2. Samuel 12,13. Job vpraša: »Habakuk, grešil sem, kaj ti delam, o pastir ljudi« (Job 7,20)?

Seveda je raniti druge kot grešiti proti njim. Pavel poudarja, da s tem dejansko »grešimo zoper Kristusa« (1. Corinthians 8,12) ki je Gospod in Bog.

To ima pomembne posledice

Prvič, ker je Kristus razodetje Boga, proti kateremu je usmerjen greh, je treba greh gledati kristološko, to je z vidika Jezusa Kristusa. Včasih je greh opredeljen kronološko (z drugimi besedami, ker je bila stara zaveza napisana prva, ima prednost pri opredeljevanju greha in drugih naukov). Za Kristusa pa je pomembno Kristusovo stališče.

Drugič, ker je greh proti vsemu, kar Bog je, ne moremo pričakovati, da bo Bog do njega ravnodušen ali apatičen. Ker je greh tako nasproten Božji ljubezni in dobroti, naš um in srce odtuji od Boga9,2), ki je izvor našega obstoja. Brez Kristusove žrtve sprave (Kološanom 1,19-21), ne bi imeli upati na nič drugega kot na smrt (Rim 6,23). Bog želi, da imajo ljudje ljubeče občestvo in veselje z njim in drug z drugim. Greh uniči to ljubeče druženje in veselje. Zato Bog sovraži greh in ga bo uničil. Božji odgovor na greh je jeza (Efežanom 5,6). Božja jeza je njegova pozitivna in energična odločenost, da uniči greh in njegove posledice. Ne zato, ker je zagrenjen in maščevalni kot mi ljudje, ampak zato, ker ima ljudi tako rad, da ne bo čakal in gledal, kako z grehom uničujejo sebe in druge.

Tretjič, samo Bog nam lahko sodi v tej zadevi in ​​samo on lahko odpusti greh, ker je samo greh proti Bogu. »Toda pri tebi, o Gospod, naš Bog, je usmiljenje in odpuščanje. Kajti postali smo odpadniki« (Daniel 9,9). »Kajti pri Gospodu je milost in veliko odrešenja« (Ps 130,7). Tisti, ki sprejmejo Božjo usmiljeno sodbo in odpuščanje svojih grehov, »niso usojeni v jezo, ampak v rešitev po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (2. Solunjani 5,9). 

Odgovornost za greh

Čeprav je običajno kriviti satana, da je prinesel greh na svet, je človeštvo odgovorno za svoj greh. »Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt, tako je prišla smrt na vse ljudi, ker so vsi grešili« (Rimljanom). 5,12).

Čeprav jih je Satan preizkusil, sta se odločila Adam in Eva – odgovornost je bila njuna. V 5. psalmu1,1-4 David se sklicuje na dejstvo, da je bil dovzeten za greh, ker se je rodil kot človek. Priznava tudi lastne grehe in krivice.

Vsi trpimo zaradi kolektivnih posledic grehov tistih, ki so živeli pred nami, v kolikor so jih oblikovali naš svet in naše okolje. Vendar to ne pomeni, da smo od njih podedovali svoj greh in da so za to nekako odgovorni.

V času preroka Ezekiela je potekala razprava o pripisovanju osebnega greha »grehom očetov«. Preberite Ezekiel 18 in bodite posebno pozorni na zaključek v 20. vrstici: "Kdor greši, bo umrl." Z drugimi besedami, vsak je odgovoren za svoje grehe.

Ker imamo osebno odgovornost za lastne grehe in duhovno stanje, je kesanje vedno osebno. Vsi smo grešili (Rim 3,23; 1. Johannes 1,8) in Sveto pismo vsakega izmed nas osebno opominja, naj se pokesa in verjame evangeliju (Marko 1,15; Apostolska dela 2,38).

Pavel se zelo trudi, da bi poudaril, da tako kot je greh prišel na svet po človeku, tako je odrešitev na voljo samo po človeku, Jezusu Kristusu. »...Kajti če so zaradi greha enega umrli mnogi, koliko bolj je bila Božja milost obilna na mnoge po milosti enega človeka Jezusa Kristusa« (Rimljanom). 5,15, glej tudi verze 17-19). Prehod greha je naš, milost odrešenja pa je Kristus.

Študija besed, ki se uporabljajo za opisovanje greha

Za opisovanje greha so uporabljene različne hebrejske in grške besede, vsak izraz pa dodaja dopolnilno komponento definiciji greha. Podrobnejša študija teh besed je na voljo v leksikonih, komentarjih in vodilih za študij Biblije. Večina uporabljenih besed vključuje odnos srca in uma.

Od najpogosteje uporabljenih hebrejskih izrazov izhaja ideja o grehu kot zgrešenju cilja (1. Mojzes 20,9; 2. Mojzes 32,21; 2. Kralji 17,21; Psalm 40,5 itd.); Greh je povezan s prekinitvijo odnosa, torej z uporom (prestopek, upor kot v 1. Samuel 24,11; Izaija 1,28; 42,24 itd. opisano); zvijanje nečesa krivega, od tod namerna sprevrženost stvari stran od predvidenega namena (zla dejanja, npr. 2. Samuel 24,17; Daniel 9,5; psalm 106,6 itd.); krivde in s tem krivde (ogorčenje v Psalmu 38,4; Izaija 1,4; Jeremija 2,22); blodenja in odmika s poti (glej Zmotiti se v Job 6,24; Izaija 28,7 itd.); Greh je povezan s povzročanjem škode drugim (zlo in zloraba v 5. Mojz6,6; Pregovori 24,1. itd.)

Grške besede, uporabljene v Novi zavezi, so izrazi, povezani z manjkajočim znakom (Jn 8,46; 1. Korinčanom 15,56; Hebrejcem 3,13; James 1,5; 1. Johannes 1,7 itd.); z napako ali napako (prestopki v Efežanom 2,1; Kološani 2,13 itd.); s prečkanjem mejne črte (prestopki v Rim 4,15; Hebrejcem 2,2 itd); z dejanji proti Bogu (bezbožno bitje v Rim 1,18; Tit 2,12; Juda 15 itd.); in z brezpravnostjo (nepravičnost in prestopek v Mateju 7,23; 24,12; 2. Corinthians 6,14; 1. Johannes 3,4 itd.).

Nova zaveza dodaja dodatne razsežnosti. Greh je neuspeh, da bi izkoristili priložnost za prakticiranje božanskega vedenja do drugih (Jakov 4,17). Nadalje, »kar ni iz vere, je greh« (Rimljanom 1 Kor4,23)

Greh z Jezusovega vidika

Preučevanje besede pomaga, vendar nas samo ne pripelje do popolnega razumevanja greha. Kot smo že omenili, moramo na greh gledati s kristološkega vidika, torej z vidika Božjega Sina. Jezus je prava podoba Očetovega srca (Hebrejcem 1,3) in Oče nam pravi: »Poslušajte ga!« (Matej 17,5).

V študijah 3 in 4 je bilo razloženo, da je Jezus inkarniran Bog in da so njegove besede besede življenja. To, kar mora povedati, ne odraža samo Očetovega uma, ampak prinaša tudi moralno in etično avtoriteto Boga.

Greh ni samo dejanje proti Bogu – je več. Jezus je pojasnil, da greh izvira iz z grehom obremenjenega človeškega srca in uma. »Kajti od znotraj, iz srca človeka, prihajajo hudobne misli, nečistovanje, tatvina, umor, prešuštvo, pohlep, hudobija, zvijača, razuzdanost, zavist, obrekovanje, napuh, neumnost. Vse te hudobije prihajajo iz notranjosti in človeka delajo nečistega« (Mark 7,21-23.).

Zmotimo se, ko iščemo določen, fiksni seznam, kaj je treba in ne smete. Bog želi, da razumemo, ne gre toliko za individualno dejanje, temveč za temeljni odnos srca. Kljub temu je zgornji odlomek iz Markovega evangelija eden izmed mnogih, kjer Jezus ali njegovi apostoli naštevajo ali primerjajo grešne prakse in izražanje vere. Takšne spise najdemo v Mateju 5-7; Matej 25,31-46; 1. Korinčanom 13,4-8; Galačani 5,19-26; Kološanom 3 itd. Jezus opisuje greh kot odvisno vedenje in omenja: »Kdorkoli greši, je suženj greha« (Janez 10,34).

Greh prestopa meje božanskega vedenja do drugih ljudi. Sestoji iz tega, da se obnašamo, kot da nismo odgovorni nobeni višji sili od sebe. Greh za kristjana je to, da Jezusu ne dovolimo, da ljubi druge po nas, da ne spoštujemo tega, kar Jakob imenuje »čisto in neomadeževano čaščenje« (Jakob 1,27) in »kraljevi zakon po Svetem pismu« (Jakob 2,8) je poklican. Jezus je učil, da bodo tisti, ki ga ljubijo, ubogali njegove besede4,15; Matej 7,24) in tako izpolniti Kristusovo postavo.

Tema naše prirojene grešnosti poteka skozi celotno Sveto pismo (gl 1. Mose 6,5; 8,21; pridigar 9,3; Jeremija 17,9; Rimljani 1,21 itd.). Zato nam Bog zapoveduje: »Zavrzite od sebe vse prestopke, ki ste jih zagrešili, in naredite si novo srce in novega duha« (Ezekiel 18,31).

Ko pošljemo svojega Sina v svoja srca, prejmemo novo srce in duha, ki priznavamo, da pripadamo Bogu (Galačanom 4,6; Rimljani 7,6). Ker pripadamo Bogu, ne bi smeli biti več "sužnji greha" (Rimljanom 6,6), ne bodite več »neumni, neposlušni, zablodeti, služiti željam in poželenjem, živeti v zlobi in zavisti, sovražiti nas in sovražiti drug drugega« (Tit 3,3).

Kontekst prvega zapisanega greha v 1. Mojzesova knjiga nam lahko pomaga. Adam in Eva sta bila v druženju z Očetom in greh se je zgodil, ko sta ta odnos prekinila s poslušanjem drugega glasu (beri 1. Mojzes 2-3).

Cilj, ki ga greh pogreša, je nagrada našega nebeškega poklica v Kristusu Jezusu (Filipljanom 3,14), in da se lahko s posinovljenjem v občestvo Očeta, Sina in Svetega Duha imenujemo Božji otroci (1. Johannes 3,1). Če se premaknemo iz tega občestva z Bogom, zgrešimo cilj.

Jezus prebiva v naših srcih, da bi bili »napolnjeni z vso polnostjo Boga« (glej Efežanom 3,17-19), in prekinitev tega izpolnjujočega odnosa je greh. Ko zagrešimo greh, se upremo vsemu, kar Bog je. Pretrga sveti odnos, ki ga je Jezus nameraval z nami pred ustanovitvijo sveta. To je zavračanje, da bi dovolili Svetemu Duhu delovati v nas, da bi izpolnjevali Očetovo voljo. Jezus je prišel poklicati grešnike k kesanju (Lk 5,32), kar pomeni, da se vračajo v odnos z Bogom in njegovo voljo za človeštvo.

Greh je vzel nekaj čudežnega, ki ga je Bog oblikoval v svoji svetosti in ga izkrivil za sebične želje proti drugim. Pomeni preusmeritev od božjega namena, da človeštvo vključi vsakega v svoje življenje.

Greh pomeni tudi, da svoje vere v Jezusa ne postavljamo kot vodilo in avtoriteto našega duhovnega življenja. Duhovni greh ni opredeljen s človeško logiko ali predpostavkami, temveč z Bogom. Če bi želeli kratko definicijo, bi lahko rekli, da je greh stanje življenja brez občestva s Kristusom.

zaključek

Kristjani se morajo izogniti grehu, ker greh je prekinitev našega odnosa z Bogom, ki nas odstrani iz harmonije občestva z Očetom, Sinom in Svetim Duhom.

James Henderson