Kako je Bog?

017 wkg bs bog oče

Po pričevanju Svetega pisma je Bog božansko bitje v treh večnih, enakih, a različnih osebah – Očeta, Sina in Svetega Duha. On je edini pravi Bog, večni, nespremenljivi, vsemogočni, vsevedni, vseprisotni. Je stvarnik neba in zemlje, vzdrževalec vesolja in vir odrešenja za človeka. Čeprav je transcendenten, Bog deluje neposredno in osebno na ljudi. Bog je ljubezen in neskončna dobrota (Marko 12,29; 1. Timotej 1,17; Efežanom 4,6; Matej 28,19; 1. Johannes 4,8; 5,20; Tit 2,11; Janez 16,27; 2. Korinčanom 13,13; 1. Corinthians 8,4-6.).

»Bog Oče je prva Oseba Božanstva, Neizvorni, iz katerega je bil Sin rojen pred večnostjo in iz katerega Sveti Duh večno izhaja po Sinu. Oče, ki je po Sinu naredil vse vidno in nevidno, pošilja Sina, da bi prejeli odrešenje, in daje Svetega Duha za našo prenovo in sprejetje kot božje otroke« (Jn. 1,1.14, 18; Rimljani 15,6; Kološani 1,15-16; Janez 3,16; 14,26; 15,26; Rimljani 8,14-17; Apostolska dela 17,28).

Ali smo ustvarili Boga ali nas je Bog ustvaril?

Bog ni religiozen, lepo, "Eden od nas, Američan, kapitalist" je naslov nedavne knjige. Razpravlja o napačnih predstavah o Bogu.

Zanimiva je vaja, da preučimo, kako je naše konstrukte oblikoval Bog preko naše družine in prijateljev; skozi literaturo in skozi umetnost; prek televizije in medijev; skozi pesmi in folkloro; z lastnimi željami in potrebami; in seveda z verskimi izkušnjami in popularno filozofijo. Resničnost je, da Bog ni niti konstrukt niti koncept. Bog ni ideja, ni abstrakten koncept našega inteligentnega uma.

Z vidika Svetega pisma vse, tudi naše misli in naša sposobnost razvijanja idej, prihaja od Boga, ki ga nismo ustvarili ali katerega značaja in lastnosti nismo oblikovali mi (Kološanom 1,16-17; Hebrejcem 1,3); bog, ki je preprosto bog. Bog nima ne začetka ne konca.

Na začetku ni bilo človeškega pojmovanja Boga, na začetku (časovna referenca, ki jo Bog uporablja za naše omejeno razumevanje) je bil Bog (1. Mose 1,1; Janez 1,1). Nismo mi ustvarili Boga, ampak nas je Bog ustvaril po svoji podobi (1. Mose 1,27). Bog smo torej mi. Večni Bog je Stvarnik vseh stvari (Apd 17,24-25); Izaija 40,28 itd.) in samo po njegovi volji vse obstaja.

Veliko knjig špekulira o tem, kako je Bog. Nedvomno bi lahko pripravili seznam funkcij in glavnih besed, ki opisujejo naš pogled na to, kdo je Bog in kaj počne. Cilj te študije pa je, da opazimo, kako je Bog opisan v Svetem pismu in da razpravljamo, zakaj so ti opisi pomembni za vernika.

Sveto pismo opisuje Stvarnika kot večno, nevidno, allwisskonec in vsemogočen

Bog je pred svojim stvarjenjem (Psalm 90,2:5) in »prebiva večno« (Izaija 7,15). »Boga ni nihče nikoli videl« (Jn 1,18), in ni fizičen, ampak "Bog je duh" (Jn 4,24). Ni omejen s časom ali prostorom in nič mu ni skrito (Psalm 139,1-12; 1. Kralji 8,27, Jeremija 23,24). On "ve [ve] vse stvari" (1. Johannes 3,20).

In 1. Mojzes 17,1 Bog izjavlja Abrahamu: "Jaz sem vsemogočni Bog" in v razodetju 4,8 štiri živa bitja oznanjajo: »Svet, svet, svet je Gospod Bog, Vsemogočni, ki je bil in ki je in ki pride«. "Glas Gospodov je močan, glas Gospodov je močan" (Psalm 29,4).

Pavel Timoteju naroča: »Bogu pa, večnemu Kralju, nesmrtnemu in nevidnemu, ki je edini Bog, čast in slava na veke! Amen" (1. Timotej 1,17). Podobne opise božanstva lahko najdemo v poganski literaturi in v številnih nekrščanskih verskih tradicijah.

Pavel predlaga, da bi morala biti Božja suverenost očitna vsem, ko razmišljamo o čudesih stvarstva. »Kajti,« piše, »se iz njegovih del že od stvarjenja sveta vidi Božja nevidnost, njegova večna moč in božanstvo« (Rimljanom). 1,20).
Pavlov pogled je povsem jasen: ljudje »so postali nesmiselni v svojih mislih (Rimljanom 1,21) in ustvarili so svoje religije in malikovanje. Poudarja v Apostolskih 17,22-31 tudi nakazuje, da so ljudje res lahko zmedeni glede božanske narave.

Ali obstaja razlika med krščanskim Bogom in drugimi božanstvi? 
S svetopisemskega vidika maliki, starodavni bogovi grške, rimske, mezopotamske in drugih mitologij, predmeti čaščenja sedanjosti in preteklosti, nikakor niso božanski, ker je »Gospod, naš Bog, edini Gospod« (5. Mojz. 6,4). Ni boga razen pravega Boga (2. Mojzes 15,11; 1. Kralji 8,23; psalm 86,8; 95,3).

Izaija izjavlja, da drugi bogovi »niso nič« (Izaija 4 Kor1,24), Pavel pa potrjuje, da ti »tako imenovani bogovi« nimajo božanskosti, ker »ni Boga razen enega«, »enega Boga Očeta, iz katerega je vse« (1. Corinthians 8,4-6). »Ali nimamo vsi očeta? Ali nas ni ustvaril bog?« se retorično sprašuje prerok Malahija. Glej tudi Efežanom 4,6.

Za vernika je pomembno, da ceni Božje veličastvo in spoštuje edinega Boga. Vendar to samo po sebi ne zadostuje. »Glej, Bog je velik in nedoumljiv; števila njegovih let nihče ne more vedeti« (Job 36,26). Opazna razlika med čaščenjem svetopisemskega Boga in čaščenjem tako imenovanih bogov je v tem, da svetopisemski Bog želi, da ga temeljito poznamo, prav tako pa želi spoznati nas osebno in posamezno. Bog Oče se z nami ne želi pogovarjati na daljavo. On je »blizu nas« in ne »Bog, ki je daleč« (Jeremija 2 Kor3,23).

Kdo je Bog?

Bog, po podobi katerega smo narejeni, je torej eden. Ena od posledic tega, da smo narejeni po Božji podobi, je možnost, da smo mu lahko podobni. Toda kakšen je Bog? Sveto pismo posveča veliko prostora razodetju, kdo je Bog in kaj je. Preglejmo si nekaj svetopisemskih pojmovanj o Bogu in videli bomo, kako razumevanje tega, kakšen je Bog, spodbuja k razvijanju duhovnih lastnosti v verniku v njegovem odnosu z drugimi ljudmi.

Pomembno je, da Sveto pismo verniku ne navaja, naj odseva božjo podobo v smislu veličine, vsemogočnosti, vsevednosti itd. Bog je svet (Razodetje 6,10; 1. Samuel 2,2; psalm 78,4; 99,9; 111,9). Bog je poveličan v svoji svetosti (2. Mojzes 15,11). Mnogi teologi opredeljujejo svetost kot stanje bivanja, ločeno ali posvečeno za božanske namene. Svetost je celotna zbirka lastnosti, ki opredeljujejo, kdo je Bog in ki ga razlikujejo od lažnih bogov.

Hebrejcem 2,14 nam pove, da brez svetosti »nihče ne bo videl Gospoda«; "...toda kakor je svet tisti, ki vas je poklical, tako bodite sveti tudi vi v vsem svojem vedenju" (1. Peter 1,15-16; 3. Mose 11,44). Moramo »sodelovati pri njegovi svetosti« (Hebrejcem 1 Kor2,10). Bog je ljubezen in poln usmiljenja (1. Johannes 4,8; psalm 112,4; 145,8). Zgornji odlomek v 1. Janez pravi, da je tiste, ki poznajo Boga, mogoče prepoznati po njihovi žareči skrbi za druge, ker je Bog ljubezen. Ljubezen je v božanstvu vzcvetela »pred ustanovitvijo sveta« (Janez 17,24), ker je ljubezen inherentna narava Boga.

Ker izkazuje usmiljenje [sočutje], bi morali izkazati usmiljenje drug do drugega (1. Peter 3,8, Zaharija 7,9). Bog je milostljiv, usmiljen, odpušča (1. Peter 2,3; 2. Mojzes 34,6; psalm 86,15; 111,4; 116,5).  

Eden od izrazov Božje ljubezni je »njegova velika dobrota« (Kl 3,2). Bog je »odpuščajoč, milostljiv, usmiljen, potrpežljiv in zelo dobrotljiv« (Nehemija 9,17). »Toda pri tebi, o Gospod, naš Bog, je usmiljenje in odpuščanje. Kajti postali smo odpadniki« (Daniel 9,9).

"Bog vse milosti" (1. Peter 5,10) pričakuje, da bo njegova milost razkropljena (2. Corinthians 4,15), in da kristjani odražajo njegovo milost in odpuščanje v odnosu do drugih (Efežanom 4,32). Bog je dober (Lk 18,19; 1 Chr 16,34; psalm 25,8; 34,8; 86,5; 145,9).

»Vsako dobro in vsak popoln dar prihaja od zgoraj, od Očeta luči« (Jak 1,17).
Prejemanje Božje dobrote je priprava na kesanje – »ali pa preziraš bogastvo njegove dobrote ... Ali ne veš, da te Božja dobrotljivost vodi k kesanju« (Rimljanom) 2,4)?

Bog, ki je sposoben »storiti več kot vse, kar prosimo ali razumemo« (Ef 3,20), pravi verniku, naj "dela dobro vsem ljudem", kajti kdor dela dobro, je od Boga (3 Janez 11).

Bog je za nas (Rimljanom 8,31)

Seveda je Bog veliko več, kot lahko opiše fizični jezik. »Njegova veličina je nedoumljiva« (Psalm 145,3). Kako ga lahko spoznamo in odsevamo njegovo podobo? Kako lahko izpolnimo njegovo željo, da bi bil sveti, ljubeč, sočuten, milostljiv, usmiljen, odpuščajoč in dober?

Bog, »pri katerem ni spremembe, ne menjave svetlobe ne teme« (Jak 1,17) in katerega značaj in ljubek namen se ne spremenita (Mal 3,6), nam je odprl pot. On je za nas in želi, da smo njegovi otroci (1. Johannes 3,1).

Hebrejcem 1,3 nam sporoča, da je Jezus, večno rojeni Božji Sin, natančen odsev Božje notranjosti – »podoba njegove osebe« (Heb. 1,3). Če potrebujemo otipljivo sliko Očeta, je to Jezus. On je »podoba nevidnega Boga« (Kološanom 1,15).

Kristus je rekel: »Vse mi je zaupal moj Oče; in nihče ne pozna Sina razen Očeta; in nihče ne pozna Očeta razen Sina, in komur hoče Sin razodeti« (Matej 11,27).

Schlusszaključek

Boga lahko spoznamo prek njegovega sina. Sveto pismo razkriva, kakšen je Bog, in to je za vernika pomembno, ker smo narejeni po Božji podobi.

James Henderson