Kdo je Jezus Kristus?

Bog Sin je druga Božanska oseba, ki jo je Oče rodil od večnosti. On je beseda in podoba Očeta – po njem in zanj je Bog ustvaril vse. Poslal ga je Oče kot Jezus Kristus, Bog, ki se je razodel v mesu, da bi nam omogočil, da dosežemo odrešenje. Spočet je bil od Svetega Duha in rojen od Device Marije - bil je v celoti Bog in popolnoma človek, združil je dve naravi v eni osebi. On, Božji Sin in Gospod nad vsem, je vreden časti in čaščenja. Kot prerokovani odrešenik človeštva je umrl za naše grehe, bil fizično vstal od mrtvih in se povzpel v nebesa, kjer deluje kot posrednik med človekom in Bogom. Spet bo prišel v slavi, da bo vladal vsem narodom kot Kralj kraljev v Božjem kraljestvu (Janez 1,1.10.14; Kološani 1,15-16; Hebrejcem 1,3; Janez 3,16; Tit 2,13; Matej 1,20; Apostolska dela 10,36; 1. Korinčanom 15,3-4; Hebrejcem 1,8; Razodetje 19,16).

Krščanstvo je o Kristusu

»Krščanstvo v svojem bistvu ni lep, kompleksen sistem, kot je budizem, krovni moralni kodeks, kot je islam, ali lep niz obredov, kot so jih prikazale nekatere cerkve. Ključno izhodišče za vsako razpravo o tej temi je dejstvo, da je »krščanstvo« – kot nakazuje beseda – vse o eni osebi, Jezusu Kristusu (Dickson 1999:11).

Krščanstvo, čeprav je prvotno veljalo za judovsko ločino, se je razlikovalo od judovstva. Judje so verovali v Boga, vendar večina ne sprejema Jezusa kot Kristusa. Druga skupina, omenjena v Novi zavezi, poganski »pobožni«, ki ji je pripadal Kornelij (Apostolska dela 10,2), je prav tako veroval v Boga, vendar spet vsi niso sprejeli Jezusa kot Mesije.

»Oseba Jezusa Kristusa je osrednja v krščanski teologiji. Medtem ko bi lahko 'teologijo' opredelili kot 'govorjenje o Bogu', 'krščanska teologija' daje osrednje mesto vlogi Kristusa” (McGrath 1997:322).

»Krščanstvo ni skupek samozadostnih ali ločenih idej; predstavlja stalen odgovor na vprašanja, ki jih postavlja življenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Krščanstvo je zgodovinska religija, ki je nastala kot odgovor na določen niz dogodkov, osredotočen na Jezusa Kristusa.«

Brez Jezusa Kristusa ni krščanstva. Kdo je bil ta Jezus? Kaj je bilo na njem tako posebnega, da ga je Satan hotel uničiti in zatreti zgodbo o njegovem rojstvu (Razodetje 1 Kor2,4-5; Matej 2,1-18)? Kaj je bilo na njem, zaradi česar so bili njegovi učenci tako drzni, da so jih obtožili, da so obrnili svet na glavo? 

Bog prihaja k nam po Kristusu

Zadnja študija se je končala s poudarkom, da lahko Boga spoznamo le po Jezusu Kristusu (Matej 11,27), ki je pravi odsev Božjega notranjega bitja (Hebrejcem 1,3). Le po Jezusu lahko spoznamo, kakšen je Bog, ker je edini Jezus razodeta podoba Očeta (Kološanom 1,15).

Evangeliji pojasnjujejo, da je Bog vstopil v človeško razsežnost po osebi Jezusa Kristusa. Apostol Janez je zapisal: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Janez 1,1). Beseda je bila identificirana kot Jezus, ki je »postal meso in prebival med nami« (Jn 1,14).

Jezus, Beseda, je druga Božja oseba, v kateri »telesno prebiva vsa polnost Boga« (Pismo Kološanom 2,9). Jezus je bil v celoti človek in v celoti Bog, Sin človekov in Božji Sin. »Bogu je bilo namreč všeč, da vsa polnost prebiva v njem« (Kološanom 1,19), "in iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo" (Jn 1,16).

»Kristus Jezus, ki je bil v božanski podobi, se ni menil za rop, da bi bil enak Bogu, ampak se je ponižal in prevzel podobo služabnika, ki je bil ustvarjen podoben ljudem in na videz znan kot človek« (Pismo Filipljanom). 2,5-7). Ta odlomek pojasnjuje, da se je Jezus odvzel privilegijem božanstva in postal eden izmed nas, da bi imeli tisti, »ki verujejo v njegovo ime, pravico postati Božji otroci« (Janez 1,12). Sami verjamemo, da smo osebno, zgodovinsko in eshatološko soočeni z božanskostjo Boga v človeštvu te posebne osebe Jezusa iz Nazareta (Jinkins 2001: 98).

Ko srečamo Jezusa, srečamo Boga. Jezus pravi: »Če ste poznali mene, ste poznali tudi Očeta« (Jn 8,19).

Jezus Kristus je stvarnik in vzdrževalec vseh stvari

Glede »Besede« nam Janez pravi, da »je bila v začetku pri Bogu. Vse je ustvarjeno iz istega in brez istega nič, kar je ustvarjeno, ni ustvarjeno« (Jn 1,2-3.).

Pavel podrobneje pojasni to idejo: »...vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj« (Kološanom 1,16). Pismo Hebrejcem govori tudi o »Jezusu, ki je bil malo nižji od angelov« (tj. postal je človek), »zaradi katerega je vse in po katerem je vse« (Heb. 2,9-10). Jezus Kristus »je pred vsem in vse je v njem« (Kološanom 1,17). On »vse podpira s svojo mogočno besedo« (Heb 1,3).

Judovski voditelji niso razumeli njegove božanske narave. Jezus jim je rekel: »Izšel sem od Boga« in »preden je prišel Abraham, sem« (Janez 8,42.58). "JAZ SEM" se je nanašal na ime, ki ga je Bog uporabil zase, ko je govoril z Mojzesom (2. Mose 3,14), zato so ga farizeji in učitelji postave skušali kamenjati zaradi bogokletja, ker je trdil, da je božanski (Janez 8,59).

Jezus je Božji Sin

Janez je o Jezusu zapisal: »Videli smo njegovo slavo, slavo edinorojenega od Očeta, polnega milosti in resnice« (Janez 1,14). Jezus je bil edini in edini Očetov Sin.

Ko je bil Jezus krščen, mu je Bog zaklical: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (Marko 1,11; Luke 3,22).

Ko sta Peter in Janez prejela vizijo Božjega kraljestva, je Peter videl, da je Jezus na isti ravni kot Mojzes in Elija. Ni videl, da je Jezus »vreden večje časti kot Mojzes« (Heb 3,3), in tisti, ki je večji od prerokov, je stal sredi njih. Spet je prišel glas iz nebes in zavpil: »To je moj dragi sin, v katerem imam veselje; poslušajte ga!" (Matej 17,5). Ker je Jezus Božji Sin, bi morali tudi mi slišati, kaj ima povedati.

To je bil osrednji odlomek v oznanjevanju apostolov, ko so širili dobro novico odrešenja v Kristusu. Upoštevajte Apostolska dela 9,20, kjer piše o Savlu, preden je postal znan kot Pavel: »In takoj je pridigal po sinagogah o Jezusu, da je ta Božji Sin.« vstajenje mrtvih (Rimljanom). 1,4).

Žrtev Božjega Sina omogoča vernikom, da se odrešijo. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn. 3,16). "Oče je poslal Sina za Odrešenika sveta" (1. Johannes 4,14).

Jezus je Gospod in Kralj

Ob Kristusovem rojstvu je angel pastirjem oznanil naslednje sporočilo: »Danes se vam je rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod v Davidovem mestu« (Lk. 2,11).

Janezu Krstniku je bilo naročeno, da »pripravi Gospodovo pot« (Mark 1,1-4; Janez 3,1-6.).

V svojih uvodnih opombah v različnih poslanicah so Pavel, Jakob, Peter in Janez omenjali »Gospoda Jezusa Kristusa« (1. Corinthians 1,2-3; 2. Corinthians 2,2; Efežanom 1,2; James 1,1; 1. Peter 1,3; 2. Janez 3; itd.)

Izraz Gospod označuje suverenost nad vsemi vidiki vere in duhovnega življenja vernika. Razodetje 19,16 nas opominja, da Božja beseda, Jezus Kristus,

"Kralj kraljev in gospodar gospodarjev"

je.

V svoji knjigi Invitation to Theology, kot pravi sodobni teolog Michael Jinkins: »Njegova trditev do nas je absolutna in celovita. V celoti, s telesom in dušo, v življenju in smrti pripadamo Gospodu Jezusu Kristusu« (2001:122).

Jezus je prerokovani Mesija, Odrešenik

V Danielu 9,25 oznanja Bog, da bo Mesija, princ, prišel rešit svoje ljudstvo. Mesija v hebrejščini pomeni "maziljenec". Andrej, zgodnji Jezusov sledilec, je priznal, da so on in drugi učenci »našli Mesija« v Jezusu, kar iz grščine pomeni »Kristus« (Maziljenec) (Janez 1,41).

Mnoge starozavezne prerokbe so govorile o prihodu Odrešenika [Odrešenika, Odrešenika]. V svojem poročilu o Kristusovem rojstvu Matej pogosto podrobno opisuje, kako so se te prerokbe o Mesiju izpolnile v življenju in službi Božjega Sina, ki je bil ob svojem učlovečenju čudežno spočet po Svetem Duhu v devici po imenu Marija in imenovan Jezus , kar pomeni rešitelj. »Vse to se je zgodilo, da se izpolni, kar je Gospod govoril po preroku (Mt 1,22).

Luka je zapisal: »Vse se mora izpolniti, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih« (Lk 2 Kor.4,44). Izpolniti je moral mesijanske napovedi. Drugi evangelisti pričajo, da je Jezus Kristus (Mark 8,29; Luke 2,11; 4,41; 9,20; Janez 6,69; 20,31).

Prvi kristjani so učili, da mora »Kristus trpeti in biti prvi, ki bo vstal od mrtvih ter oznanjal luč svojemu ljudstvu in poganom« (Apd. 26,23). Z drugimi besedami, da je Jezus »resnični Odrešenik sveta« (Jn 4,42).

Jezus se vrne v sočutje in presojo

Za krščana celotna zgodba vodi in teče stran od dogodkov Kristusovega življenja. Zgodba njegovega življenja je osrednjega pomena za našo vero.

Toda ta zgodba še ni končana. Nadaljuje se od časa nove zaveze do večnosti. Sveto pismo pojasnjuje, da Jezus vodi svoje življenje v nas in kako bo to storil, bo obravnavano v naslednji lekciji.

Tudi Jezus se bo vrnil (Janez 14,1-3; Apostolska dela 1,11; 2. Solunjani 4,13-18; 2. Peter 3,10-13 itd.). Vrača se ne zato, da bi se ukvarjal z grehom (to je že storil s svojo žrtvovanjem), ampak za odrešenje (Heb. 9,28). Na njegovem »prestolu milosti« (Heb 4,16) »sodil bo svet po pravičnosti« (Apostolska dela 17,31). »Toda naše državljanstvo je v nebesih; od koder pričakujemo Odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa« (Flp 3,20).

zaključek

Sveto pismo razodeva Jezusa kot besedo, ki je postala meso, Božji Sin, Gospod, Kralj, Mesija, Odrešenik sveta, ki bo prišel drugič, da pokaže usmiljenje in sodbo. Je osrednji del krščanske vere, ker brez Kristusa ni krščanstva. Slišati moramo, kaj ima za povedati.

James Henderson