Spreobrnjenje, kesanje in kesanje

Pokajanje pomeni: odvračanje od greha, obračanje k Bogu!

Spreobrnjenje, kesanje, kesanje (v prevodu tudi "kesanje") k milostnemu Bogu je sprememba stališča, ki jo povzroči Sveti Duh in je zakoreninjena v Božji Besedi. Kesanje vključuje zavedanje lastne grešnosti in spremljanje novega življenja, posvečenega z vero Jezusa Kristusa. Pokesati se pomeni kesati se in kesati.


 Svetopisemski prevod "Luther 2017"

 

"In Samuel je rekel vsej hiši Izraelovi: Če se želite z vsem srcem obrniti k Gospodu, odstranite tuje bogove in svoje veje in obrnite svoja srca k Gospodu in mu služite samo, in on iz njega te bo rešila roka Filistejcev »(1. Samuel 7,3).


»Kot oblak brišem tvoje krivice in tvoje grehe kakor meglico. Obrni se k meni, ker te bom rešil!" (Izaija 44.22).


«Obrni se k meni in rešen boš, konca vsega sveta; kajti jaz sem Bog in nihče drug «(Izaija 45.22).


»Iščite Gospoda, dokler se bo našel; Pokličite ga, ko je blizu« (Izaija 55.6).


»Vrnite se, otroci odpadniki, in ozdravil vas bom od vaše neposlušnosti. Glej, prihajamo k tebi; kajti ti si Gospod, naš Bog« (Jeremija 3,22).


»Želim jim dati srce, da bi me spoznali, da sem Gospod. In oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog; kajti k meni se bodo obrnili z vsem srcem« (Jeremija 24,7).


»Zagotovo sem slišal Efraima pritoževati: kaznoval si me in bil sem kaznovan kot mlad bik, ki še ni bil ukročen. Če me spreobrneš, se bom spreobrnil; ker si ti, Gospod, moj Bog! Ko sem se spreobrnil, sem se pokesal in ko sem prišel do Razumevanja, sem se udaril v prsi. Sram me je postalo in stojim tam rdeč od sramu; ker nosim sramoto svoje mladosti. Ali ni Efraim moj dragi sin in moj dragi otrok? Kajti kolikorkrat mu grozim, se ga moram spomniti; zato se mi srce razbija, da bi se ga usmilil, govori Gospod« (Jer 31,18-20.).


»Spomni se, Gospod, kako smo; poglej in glej našo sramoto!" (Žalovanja 5,21).


»In prišla mi je Gospodova beseda: Če se hudobni spreobrnejo od vseh svojih grehov, ki so jih zagrešili, in se ravnajo po vseh mojih zakonih ter delajo pravico in pravičnost, potem bodo živeli in ne bodo umrli. Vseh njegovih prestopkov, ki jih je zagrešil, se ne bi smeli spominjati, ampak bi moral ostati živ zaradi pravičnosti, ki jo je storil. Ali misliš, da uživam v smrti hudobnih, pravi Gospod Bog, in ne raje, da bi se obrnil s svojih poti in ostal živ?« (Ezekiel 18,1 in 21-23).


»Zato vas bom sodil, vas iz hiše Izraelove, vsakega po svoji poti, govori Gospod Bog. Pokesajte se in se odvrnite od vseh svojih prestopkov, da zaradi njih ne zapadete v krivdo. Odvrzite od sebe vse svoje prestopke, ki ste jih storili, in si naredite novo srce in novega duha. Kajti zakaj hočete umreti, vi iz hiše Izraelove? Kajti nimam veselja do smrti tistega, ki bi moral umreti, pravi Gospod Bog. Zato se spreobrni in živi« (Ezekiel 18,30-32.).


»Reci jim: Kakor jaz živim, pravi Gospod Bog, mi ni všeč smrt brezbožnika, ampak da se hudobni obrne s svoje poti in živi. Zato se zdaj obrni od svojih hudobnih poti. Zakaj hočeš umreti, ti iz hiše Izraelove?" (Ezekiel 33,11).


»Vrnil se boš s svojim Bogom. Držite se ljubezni in pravičnosti in vedno upajte na svojega Boga!" (Hosea 12,7).


"Toda tudi zdaj, pravi Gospod, vrni se k meni z vsem srcem s postom, z jokom, z jokanjem!" (Joel 2,12).


"Toda recite jim: Tako pravi Gospod nad vojskami: Obrnite se k meni, pravi Gospod nad vojskami, in vrnil se bom k vam, pravi Gospod nad vojskami" (Zaharija 1,3).


Janeza Krstnika
»Tisti čas je prišel Janez Krstnik in oznanjeval v judejski puščavi, rekoč: Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo! Kajti o tem je govoril prerok Izaija in rekel (Izaija 40,3): To je glas pridigarja v puščavi: Pripravite pot Gospodu in naredite njegovo pot! Toda on, Johannes, je imel na sebi oblačilo iz kamelje dlake in usnjeni pas okoli ledij; njegova hrana pa so bili kobilice in divji med. Tedaj so Jeruzalem in vsa Judeja in vsa dežela ob Jordanu šli k njemu in se od njega krstili v Jordanu ter priznavali svoje grehe. Ko je videl številne farizeje in saduceje, ki so prihajali k njegovemu krstu, jim je rekel: Vi ste gojili gade, kdo vas je poskrbel, da se boste izognili prihodnji jezi? Glej, prinesi pravični sad kesanja! Samo ne mislite, da bi si lahko rekli: Abrahama je naš Oče. Kajti povem vam, Bog lahko iz teh kamnov vzbudi otroke Abrahamu. Sekiro so že položili na korenine dreves. Zato: vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadja, se poseka in vrže v ogenj. V kesanju vas krstim z vodo; a tisti, ki pride za menoj, je močnejši od mene, in nisem vreden, da nosim njegove čevlje; krstil vas bo s Svetim Duhom in z ognjem. V roki ima zajemalko in bo ločil pšenico od plev in zbral svojo pšenico v hlevu; on pa bo pleve sežgal z neugasljivim ognjem »(Matej 3,1-12.).


»Jezus je rekel: »Resnično, povem vam, če se ne pokesate in ne postanete kakor otroci, ne boste vstopili v nebeško kraljestvo« (Matej 1.8,3).


»Tako je bil Janez v puščavi, krstil in oznanjeval krst kesanja za odpuščanje grehov« (Marko 1,4).


»Toda potem, ko je bil Janez izročen, je Jezus prišel v Galilejo in oznanil Božji evangelij in rekel: Čas se je izpolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte v evangelij!" (Markus 1,14-15.).


»Veliko Izraelcev bo spreobrnil k Gospodu, njihovemu Bogu« (Lk 1,16).


"Nisem prišel poklicat pravičnih, ampak grešnike k pokori" (Lk 5,32).


»Povem vam, tudi v nebesih bo več veselja nad grešnikom, ki se kesa, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo kesanja« (Lk 15,7).


"Torej, povem vam, je veselje pred Božjimi angeli nad grešnikom, ki se kesa" (Lk 1.5,10).


O izgubljenem sinu
»Jezus je rekel: »Nek človek je imel dva sinova. In mlajši izmed njih je rekel očetu: Daj mi, oče, dediščino, ki mi pripada. In mednje je razdelil habakuka in posestvo. In kmalu zatem je mlajši sin vse zbral in se preselil v daljno deželo; in tja je prenesel svojo dediščino s prassenom. Ko pa je porabil vse, je bila v tej deželi velika lakota in začel je stradati in se je oklepal nekega državljana te države; poslal ga je na svojo njivo, da je pasel prašiče. In želel je napolniti svoj trebuh s stroki, ki so jih jedli prašiči; in nihče mu jih ni dal. Potem je šel k sebi in rekel: Koliko dnevnih delavcev ima moj oče, ki imajo veliko kruha, jaz pa tu poginem od lakote! Vstal bom, šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in proti tebi. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin; naredi me enakega kot enega od tvojih delavcev! In vstal je in prišel k očetu. Ko pa je bil še daleč, ga je oče zagledal in zajokal, pa je stekel in mu padel na vrat in ga poljubil. Sin pa mu reče: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; Nisem več vreden, da bi me imenovali tvoj sin. Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite, dajte mu prstan na roko in čevlje na noge ter prinesite pitano tele in ga zakolji; jejmo in bodimo srečni! Kajti ta moj sin je bil mrtev in je spet živ; bil je izgubljen in najden. In začeli so biti srečni. Toda starejši sin je bil na polju. In ko se je približal hiši, je zaslišal petje in ples ter poklical enega od hlapcev k sebi in ga vprašal, kaj je to. On pa mu je rekel: Tvoj brat je prišel in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je dobil nazaj zdravega. Potem se je razjezil in ni hotel notri. Potem je šel oče ven in ga vprašal. On pa je odgovoril in rekel očetu: Glej, toliko let sem ti služil in nikoli nisem prekršil tvoje zapovedi, in nikoli mi nisi dal koze, da bi bil srečen s svojimi prijatelji. 30 Zdaj pa, ko je prišel ta tvoj sin, ki je zapravil tvojega habakuka in tvoje imetje z vlačugami, si mu zaklal pitano tele. On pa mu je rekel: Sin moj, ti si vedno z menoj in vse, kar je moje, je tvoje. Morate pa biti veseli in dobre volje; kajti ta tvoj brat je bil mrtev in je spet oživel; izgubljen je bil in je bil najden« (Lk 15,11-32.).


Farizej in zbiralec davkov
»Tole priliko je povedal nekaterim, ki so bili prepričani, da so pobožni in pravični, druge pa so prezirali: Dva človeka sta šla molit v tempelj, eden farizej, drugi cestninar. Farizej je stal in molil pri sebi takole: Zahvaljujem se ti, Bog, da nisem podoben drugim ljudem, roparjem, krivičnim ljudem, prešuštnikom ali celo temu cestninarju. Postim se dvakrat na teden in dajem desetino vsega, kar vzamem. Biter pa je stal daleč stran in ni hotel dvigniti oči proti nebu, ampak se je udaril v prsi in rekel: Bog, usmili se me kot grešnika! Povem vam, ta je šel upravičen dol v svojo hišo, ne tisti. Kajti kdor se povzdiguje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan »(Lk 18,9-14.).


Zahej
« In šel je v Jeriho in šel mimo. In glej, tam je bil mož po imenu Zakej, ki je bil vodja cestninarjev in je bil bogat. In želel je videti Jezusa, kdo je, in ni mogel zaradi množice; saj je bil majhne rasti. In stekel je naprej in splezal na platano, da bi ga videl; ker tja bi moral priti skozi. In ko je Jezus prišel na kraj, je pogledal in mu rekel: Zakej, pojdi hitro dol! ker se moram danes ustaviti pri tvoji hiši. In hitel je dol in ga sprejel z veseljem. Ko so to videli, so vsi godrnjali in rekli: Vrnil se je k grešniku. Toda Zakej je prišel in rekel Gospodu: Glej, Gospod, polovico tega, kar imam, dam ubogim, in če sem koga prevaral, ga štirikrat vrnem. Toda Jezus mu je rekel: Danes je prišla rešitev tej hiši, kajti tudi on je Abrahamov sin. Kajti Sin človekov je prišel iskat in rešiti izgubljeno« (Lk 19,1-10.).


« Rekel jim je: Pisano je, da bo Kristus tretji dan trpel in vstal od mrtvih; in da se v njegovem imenu oznanja kesanje za odpuščanje grehov med vsemi ljudstvi »(Lk 24,46-47.).


"Peter jim je rekel: Pokesajte se in naj se vsak izmed vas krsti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje svojih grehov, in prejeli boste dar Svetega Duha" (Ap. 2,38).


»Res je, da je Bog spregledal čas nevednosti; zdaj pa zapoveduje ljudem, naj se vsi pokesajo na vseh koncih« (Apd 17,30).


»Ali pa preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in trpljenja? Ali ne veš, da te Božja dobrota vodi k kesanju?" (Rimljani 2,4).


»Vera izhaja iz oznanjevanja, a oznanjevanja po Kristusovi besedi« (Rim 10,17).


»In ne enačite se s tem svetom, temveč se spremenite tako, da prenovite svoj um, da boste lahko preučili, kaj je Božja volja, torej kaj je dobro, prijetno in popolno« (Rimljanom 1.2,2).


»Zdaj sem torej vesel, ne da si bil užalosten, ampak da si bil žalosten, da se pokesaš. Kajti po božji volji ste bili užaloščeni, tako da niste utrpeli nič hudega od nas »(2. Corinthians 7,9).


»Kajti sami oznanjajo o nas, kakšen vhod smo našli pri vas in kako ste se spreobrnili k Bogu, stran od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu« (1. Solunjani 1,9).


»Kajti bili ste kakor ovce, ki so zašle; zdaj pa ste obrnjeni nazaj k Pastiru in škofu svojih duš »(1. Peter 2,25).


"Ko pa priznavamo svoje grehe, je zvest in pravičen, tako da odpušča naše grehe in nas očisti vsakršne krivice" (1. Johannes 1,9).