velikodušnost

Srečno novo leto! Upam, da ste imeli blagoslovljene počitnice skupaj s svojimi najdražjimi. Zdaj, ko je božična sezona za nami in smo se v novem letu spet v službi na delovnem mestu, sem se, kot je običajno v takih primerih, z našimi zaposlenimi izmenjeval za praznike, ki so bili porabljeni. Govorili smo o družinskih tradicijah in dejstvu, da nas lahko starejše generacije pogosto naučijo o hvaležnosti. V pogovoru je zaposleni omenil navdihujočo zgodbo.

To se je začelo pri njenih starih starših, ki so zelo radodarni ljudje. A več kot to jih zanima, da se to, kar dajejo, deli čim širše. Ni nujno, da želijo biti znani po dajanju velikih daril; želijo le, da se njihova velikodušnost prenese naprej. Zanje je zelo pomembno, da daš, ne pa da se ustaviš na eni postaji. Raje imajo, da se razvejaš in dobiš svoje življenje in se tako pomnožiš. Želijo tudi dajati na ustvarjalen način in zato razmišljajo, kako uporabiti darove, ki jim jih je dal Bog.

Evo, kaj počne družina tega prijatelja: vsaka babica in dedek za "zahvalni dan" vsakemu od svojih otrok in vnukov podarita majhno vsoto denarja dvajset ali trideset dolarjev. Nato prosijo družinske člane, naj ta denar uporabijo za blagoslov nekoga drugega kot obliko plačila. In potem se ob božiču spet zberejo kot družina in izmenjajo ideje. Med običajnimi praznovanji z veseljem poslušajo, kako je vsak družinski član uporabil dar svojih starih staršev, da bi blagoslovil druge. Izjemno je, kako se lahko relativno majhna vsota denarja spremeni v toliko blagoslovov.

Vnuki so motivirani za radodarnost zaradi velikodušnosti, ki se jim je izkazala. Pogosto družinski član doda nekaj k vsoti, preden se prenese naprej. Res se zabavajo in to vidijo kot nekakšno tekmovanje, kdo bi lahko ta blagoslov razširil najširše. V enem letu je kreativni družinski član denar porabil za nakup kruha in drugih živil, da je lahko več tednov delil sendviče lačnim.

Ta čudovita družinska tradicija me spominja na Jezusovo priliko o talentih, ki so nam zaupani. Gospodar je vsakemu služabniku dal drugačen znesek: »enemu je dal pet talentov srebra, drugemu dva talenta in tretjemu en talent,« in vsakemu je dal nalogo, da upravlja s tem, kar mu je bilo dano (Matej 25:15). ). V prispodobi so služabniki pozvani, naj storijo več kot le prejmejo blagoslov. Od njih se zahteva, da svoja finančna darila uporabijo za služenje interesom svojega gospodarja. Služabniku, ki je zakopal srebro, so vzeli svoj delež, ker ga ni poskušal povečati (Matej 25:28). Seveda v tej prispodobi ne gre za vlaganje modrosti. Gre za blagoslavljanje drugih s tem, kar nam je bilo dano, ne glede na to, kaj je to ali koliko lahko damo. Jezus hvali vdovo, ki je lahko dala le nekaj penijev (Lk 21-1), ker je velikodušno dala od tega, kar je imela. Bogu ni pomembna velikost darila, temveč naša pripravljenost, da uporabimo vire, ki nam jih je dal, da podarimo blagoslove.

Družina, o kateri sem vam povedal, poskuša pomnožiti, kar so sposobni dati, na nek način so kot Gospod v Jezusovi prispodobi. Stari starši pustijo dele tega, kar želijo prenesti na tiste, ki jim zaupajo in jih radi uporabljajo, kot se jim zdi primerno. Verjetno bi te prijazne ljudi razžalostilo, tako kot je razžalostilo Gospoda v prispodobi, ko bi slišal, da njihovi vnuki puščajo denar v kuverti in ne upoštevajo velikodušnosti starih staršev in njihove preproste prošnje. Namesto tega ta družina rada razmišlja o novih ustvarjalnih načinih za prenos blagoslovov starih staršev, v katere so bili vključeni.

Ta večgeneracijski misijon je čudovit, ker kaže veliko različnih načinov, kako lahko blagoslavljamo druge. Za začetek ni potrebno veliko. V drugi Jezusovi priliki, priliki o sejalcu, nam je razvidno, kaj je tako velikega glede »dobre zemlje« – tisti, ki resnično sprejmejo Jezusove besede, so tisti, ki obrodijo sad »sto, šestdeset ali tridesetkrat več kot kar so sejali« (Mt 13). Božje kraljestvo je vedno večja družina. Če delimo svoje blagoslove, namesto da jih kopičimo zase, lahko sodelujemo pri Božjem delu sprejemanja v svetu.

V tem času novoletnih zaobljub bi rad, da z mano razmislite, kje lahko posadimo svoja semena velikodušnosti. Na katerih področjih našega življenja bi lahko poželi obilne blagoslove, če bi to, kar imamo, dali nekomu drugemu? Tako kot ta družina bi tudi mi bilo dobro, če bi tisto, kar imamo, dali tistim, za katere vemo, da jih bodo dobro uporabili.

Verjamemo, da je treba seme posejati v dobro zemljo, kjer bo imelo največji učinek. Hvala, ker ste eden od tistih, ki dajejo tako velikodušno in tako veselo, da bi drugi spoznali Boga, ki nas vse ljubi. Ena naših temeljnih vrednot v WCG/CCI je biti dobri gospodarji, tako da čim več ljudi spozna ime in osebo Jezusa Kristusa.

S hvaležnostjo in ljubeznijo

Joseph Tkach
Predsednik GRACE COMMUNION INTERNATIONAL