Jezus včeraj, danes in za vedno

171 jesus je včeraj danes večnostVčasih se božičnega praznovanja učlovečenja Božjega Sina lotevamo s tolikšnim navdušenjem, da pustimo, da advent, čas, ko se začne krščansko cerkveno leto, odide v ozadje. Adventni čas, ki obsega štiri nedelje, se letos začne 29. novembra in naznanja božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Izraz "advent" izhaja iz latinskega adventus in pomeni nekaj podobnega kot "prihod" ali "prihod". V adventnem času se praznujejo trije Jezusovi "prihodi" (običajno v obratnem vrstnem redu): prihodnost (Jezusova vrnitev), sedanjost (v Svetem Duhu) in preteklost (Jezusovo učlovečenje/rojstvo).

Pomen adventa še bolje razumemo, če pomislimo, kako so ti trije prihodi med seboj povezani. Kot je rekel pisec Hebrejcem: »Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke« (Hebrejcem 1 Kor.3,8). Jezus je prišel kot učlovečeni človek (včeraj), živi po Svetem Duhu, ki je prisoten v nas (danes) in se bo vrnil kot Kralj vseh kraljev in Gospod vseh gospodarjev (za vedno). Drug način gledanja na to je v zvezi z božjim kraljestvom. Jezusovo utelešenje je človeku prineslo Božje kraljestvo (včeraj); sam vabi vernike, naj vstopijo v to kraljestvo in sodelujejo v njem (danes); in ko se vrne, bo razodel že obstoječe Božje kraljestvo vsemu človeštvu (za vedno).

Jezus je uporabil več prispodob, da bi pojasnil kraljestvo, ki ga je nameraval ustanoviti: priliko o semenu, ki raste v tišini in nevidno (Marko 4,26-29), gorčično seme, ki vznikne iz majhnega semena in zraste v velik grm (Markus 4,30-32), kot tudi kvas, ki vzhaja celotno testo (Matej 13,33). Te prilike kažejo, da je bilo Božje kraljestvo prineseno na Zemljo z Jezusovim učlovečenjem in še danes zares in resnično traja. Jezus je tudi rekel: »Če bom z Božjim Duhom izganjal zle duhove [kar je on storil], potem bo Božje kraljestvo prišlo nad vas« (Matej 12,28; Luke 11,20). Božje kraljestvo je prisotno, je rekel, dokaz za to pa je dokumentiran v njegovem izgonu demonov in drugih dobrih delih cerkve.
 
Božja moč se nenehno kaže v moči vernikov, ki živijo v resničnosti Božjega kraljestva. Jezus Kristus je glava cerkve, tako je bil včeraj, je danes in bo za vedno. Kakor je bilo Božje kraljestvo prisotno v Jezusovi službi, je zdaj prisotno (čeprav še ne v popolnosti) v službi njegove cerkve. Jezus Kralj je med nami; njegova duhovna moč prebiva v nas, tudi če njegovo kraljestvo še ni povsem učinkovito. Martin Luther je primerjal, da je Jezus zvezal satana, čeprav z dolgo verigo: »[...] on [satan] ne more storiti več kot hud pes v verigi; lahko laja, teče sem in tja, trga verigo."

Božje kraljestvo bo nastalo v vsej svoji popolnosti – to je »večna stvar«, na katero upamo. Vemo, da ne moremo spremeniti celega sveta tukaj in zdaj, ne glede na to, kako močno se trudimo odsevati Jezusa v svojem življenju. To lahko stori samo Jezus in to bo storil v vsej slavi, ko se vrne. Če je Božje kraljestvo resničnost že v sedanjosti, bo šele v prihodnosti postalo resničnost v vsej svoji popolnosti. Če je danes še v veliki meri skrito, bo v celoti razkrito, ko se Jezus vrne.

Pavel je pogosto govoril o Božjem kraljestvu v njegovem prihodnjem pomenu. Posvaril je pred vsem, kar bi nam lahko preprečilo, da bi »podedovali Božje kraljestvo« (1. Corinthians 6,9-10 in 15,50; Galačani 5,21; Efežanom 5,5). Kot je pogosto razvidno iz njegove izbire besed, je nenehno verjel, da se bo Božje kraljestvo uresničilo na koncu sveta (1 Tes. 2,12; 2 Tes 1,5; Kološani 4,11; 2. Timotej 4,2 in 18). Vedel pa je tudi, da kjer koli je Jezus, je njegovo kraljestvo že prisotno, celo v tem, kar je imenoval »ta sedanji hudobni svet«. Ker Jezus prebiva v nas tukaj in zdaj, je božje kraljestvo že prisotno in po Pavlu že imamo državljanstvo v nebeškem kraljestvu (Pismo Filipljanom 3,20).

O adventu se govori tudi glede našega odrešenja, ki je v Novi zavezi omenjeno v treh časih: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Naše odrešenje, ki se je že zgodilo, predstavlja preteklost. Jezus ga je prinesel ob svojem prvem prihodu - skozi svoje življenje, smrt, vstajenje in vnebovzetje. Sedaj doživljamo sedanjost, ko Jezus prebiva v nas in nas kliče k sodelovanju pri njegovem delu v Božjem kraljestvu (nebeško kraljestvo). Prihodnost pomeni popolno izpolnitev odrešenja, ki nas čaka, ko se bo Jezus vrnil, da bodo vsi videli, in Bog bo vse v vsem.

Zanimivo je omeniti, da Sveto pismo poudarja vidno pojavljanje Jezusa ob njegovem prvem in zadnjem prihodu. Med »včerajšnjim« in »večnim« je Jezusov sedanji prihod neviden, saj ga vidimo hoditi, za razliko od živečih v prvem stoletju. Ker pa smo zdaj Kristusovi ambasadorji (2. Corinthians 5,20), smo poklicani, da se zavzemamo za Kristusovo resničnost in njegovo kraljestvo. Tudi če Jezus morda ni viden, vemo, da je z nami in nas nikoli ne bo zapustil ali razočaral. Soljudi ga lahko prepoznajo v nas. Izzvani smo, da odvržemo drobce slave kraljestva tako, da dovolimo sadu Svetega Duha, da nas prežema, in da se držimo Jezusove nove zapovedi, naj se ljubimo3,34-35.).
 
Ko razumemo, da je advent v središču, da je Jezus včeraj, danes in za vedno, lahko bolje razumemo tradicionalni motiv v obliki štirih sveč, ki so pred časom Gospodovega prihoda: upanje, mir, veselje in ljubezen. Jezus je kot Mesija, o katerem so govorili preroki, resnično utelešenje upanja, ki je dalo moč Božjemu ljudstvu. Ni prišel kot bojevnik ali podjarmljen kralj, ampak kot knez miru, da bi pokazal, da je Božji načrt prinesti mir. Motiv veselja kaže na veselo pričakovanje rojstva in vrnitve našega Odrešenika. Bog je ljubezen. Kdor je Ljubezen, nas je ljubil včeraj (pred ustanovitvijo sveta) in to počne (posamično in na intimen način) tako danes kot za vedno.

Molim, da se bo sezona adventa napolnila z Jezusovim upanjem, mirom in veseljem in da vas bo Sveti Duh vsak dan opomnil, koliko vas ima rad.

Zaupanje v Jezusa včeraj, danes in za vedno,

Joseph Tkach

Präsident
GRACE COMMUNION INTERNATIONAL


pdfAdvent: Jezus včeraj, danes in za vedno