Dar materinstva

Mati je eno največjih del pri ustvarjanju Boga. To se mi je spomnilo, ko sem pred kratkim razmišljal o tem, kaj bi moji materi in tašči dali moji ženi in tašči. Všeč mi je, da se spomnim maminih besed, ki so sestram in meni pripovedovale, kako srečna je, da je naša mama. Ko nas je rodila, bi popolnoma preoblikovala ljubezen in Božjo veličino. Lahko sem začel razumeti, da so se rodili naši otroci. Še vedno se spominjam, kako sem bila presenečena, ko so se z mojo ženo Tammy rojstvo spremenilo v radost, ko je v rokah držala našega sina in hčerko. V zadnjih letih se čudim, ko pomislim na ljubezen matere. Seveda je razlika v mojem načinu ljubezni in ljubezen našega Očeta smo doživeli tudi na drugačen način.

Glede na intimnost in moč materinske ljubezni me prav nič ne čudi, da je Pavel materinstvo vključil v pomembne izjave o Božji zavezi s človeškimi bitji, kot je to storil v Galačanom. 4,22-26 (Luther 84) piše naslednje:

»Pisano je namreč, da je imel Abraham dva sina, enega od dekle, drugega od svobodne žene. Toda tisti od dekle je bil rojen po mesu, tisti pa od svobodne žene po obljubi. Te besede imajo globlji pomen. Kajti obe ženski pomenita dve zavezi: ena z gore Sinaj, ki rodi suženjstvo, to je Hagara; kajti Hagar pomeni goro Sinaj v Arabiji in je prispodoba sodobnega Jeruzalema, ki s svojimi otroki živi v suženjstvu. Toda Jeruzalem, ki je zgoraj, je svoboden; to je naša mati.”

Kot sem pravkar prebral, je imel Abraham dva sinova: Izaka od njegove žene Sare in Izmaela od njegove služabnice Hagar. Ishmael se je rodil naravno. Z Izakom pa se je zaradi obljube zgodil čudež, saj njegova mati Sarah ni bila več v rodni dobi. Tako se je po Božjem posredovanju rodil Izak. Jakobu se je rodil Izak (njegovo ime se je kasneje spremenilo v Izrael), zato so Abraham, Izak in Jakob postali predniki izraelskega ljudstva. Na tej točki je pomembno poudariti, da bi lahko vse žene potomcev imele otroke le po nadnaravnem Božjem posredovanju. Veriga rodov vodi skozi mnoge generacije k Jezusu, Božjemu Sinu, ki se je rodil kot človek. Preberite, kaj je o tem napisal TF Torrance:

Izbrano orodje Boga v Božji roki za odrešenje sveta je Jezus iz Nazareta, rojen iz Izraelovega telesa, vendar ni bil le orodje, temveč tudi sam Bog. zdraviti notranjo naravo z njenimi omejitvami in njeno norostjo in zmagoslavno obnoviti živo občestvo z Bogom prek sprave Boga s človeštvom.

Jezusa prepoznamo v zgodbi o Izaku. Izak se je rodil z nadnaravnim posegom, medtem ko je Jezusovo rojstvo posledica nadnaravnega spočetja. Izak je bil določen kot potencialna žrtev, toda Jezus je bil dejansko in voljno odkupna daritev, ki je človeštvo spravila z Bogom. Obstaja tudi vzporednica med Izakom in nami. Za nas nadnaravni poseg v Izakovo rojstvo ustreza (nadnaravnemu) novemu rojstvu po Svetem Duhu. Zaradi tega smo Jezusovi bratje (Janez 3,3; 5). Nismo več otroci suženjstva po zakonu, ampak posvojenci, sprejeti v božjo družino in kraljestvo in imamo tam večno dediščino. To upanje je gotovo.

V Galačanom 4 Pavel primerja staro in novo zavezo. Kot smo prebrali, povezuje Hagar z Izraelci po stari zavezi na Sinaju in z Mojzesovo postavo, ki ji ni bilo obljubljeno nikakršno družinsko članstvo ali dedovanje v Božjem kraljestvu. Z novo zavezo se Pavel sklicuje na prvotne obljube (z Abrahamom), da bi moral Bog postati Bog Izraela in Izrael njegovo ljudstvo ter po njih blagosloviti vse družine na zemlji. Te obljube so izpolnjene v Božji zavezi milosti. Sara je dobila sina, rojenega kot neposredni družinski član. Grace počne isto. Po Jezusovi milosti ljudje postanejo posvojeni otroci, Božji otroci z večno dediščino.

Pavel v Galačanom 4 razlikuje med Hagaro in Saro. Hagara povezuje Pavla s takratnim Jeruzalemom, mestom pod rimsko oblastjo in zakonom. Sara pa predstavlja »Jeruzalem, ki je zgoraj«, mati vseh otrok Božje milosti z dediščino. Dediščina obsega veliko več kot katero koli mesto. To je »nebeško mesto« (Razodetje 2 Kor1,2) živega Boga« (Hebrejcem 1 Kor2,22), da bo nekega dne prišel na zemljo. Nebeški Jeruzalem je naše domače mesto, kjer prebiva naše pravo državljanstvo. Pavel imenuje Jeruzalem, ki je zgoraj, svobodni; ona je naša mati (Galatom 4,26). S Kristusom povezani s Svetim Duhom smo svobodni državljani in jih Oče sprejema kot svoje otroke.

Zahvaljujem se Bogu za Sara, Rebeko in Leo, tri plemenske matere na začetku rodbine Jezusa Kristusa. Bog je izbral te matere, ne glede na to, da so bile nepopolne, kakor tudi Marija, Jezusova mati, da pošlje svojega Sina na zemljo kot človeško bitje in ki nam je poslal Svetega Duha, da bi nas naredil otroke Očeta. Materinski dan je posebna priložnost, da se zahvalimo Bogu zaveze milosti za dar materinstva. Zahvaljujemo se mu za našo mater, taščo in ženo - za vse matere. Materinstvo je resnično izraz čudovitih božjih kvalitet.

Poln hvaležnosti za dar materinstva,

Joseph Tkach

Präsident
GRACE COMMUNION INTERNATIONAL

Dar materinstva