Enotnost v raznolikosti

Tu v Združenih državah se februarja praznuje mesec zgodovine črncev. V tem času praznujemo številne dosežke, ki so jih afriški Američani prispevali k dobremu našemu narodu. Spominjamo se tudi medgeneracijskega trpljenja, od suženjstva in segregacije do vztrajnega rasizma. Ta mesec se zavedam, da je v Cerkvi zgodovina, ki je bila pogosto spregledana - bistvena vloga, ki so jo imele zgodnje afroameriške cerkve pri obstoju krščanske vere.

Afroameriško čaščenje je bilo že od začetkov Združenih držav! Prva afroameriška cerkev sega v leto 1758, še pred državljansko vojno. Te zgodnje cerkve so nastale pod grdim jaram suženjstva. Delavci so bili pozorni na kakršno koli organizirano srečanje med sužnji; toda kljub grozovitemu preganjanju so mnogi med učenjem evangelija našli občestvo moči, upanja in obnove.

Drugi del bogate dediščine, ki se je razvila iz trdnosti vere pod suženjstvom, je bil evangelij. Kot je razvidno iz mnogih starodavnih duhovnosti, so zasužnjeni kristjani v zgodbi o Mojzesu našli močno identifikacijo, ki je Izraelce pripeljala iz Egipta, da bi jih pripeljala na obljubljeno deželo. Ti Afro-Američani so se okrepili s tem, da so tudi sami izbrali Božje izbrane ljudi, in Bog jih je pripeljal v svobodo kot denominacijo. Ti verniki so iz prve roke vedeli, kaj so Izraelci doživeli in svoje upanje za večno odrešitev dali istemu Bogu.

Afriško-ameriške cerkve so še danes mesta krščanskega praznovanja in druženja. Afriško-ameriški krščanski voditelji so bili v ospredju gibanja za državljanske pravice in še naprej zagovarjajo bistvene spremembe, ki temeljijo na krščanskih načelih. Čeprav pogosto praznujemo zasluge posameznikov v Mesecu črne zgodovine, je enako pomembno, da se spomnimo velikih daril, ki so jih te cerkvene skupnosti tako dolgo nudile. Medtem so zgodnje afriško-ameriške cerkve še naprej izvajale dediščino bogoslužja, pastoralne oskrbe in druženja ter so že zdavnaj postale nosilci veliko večje vere v krščanstvu, ki sega v prve Kristusove privržence.

Eden prvih spreobrnjencev po Jezusovem vstajenju – še pred apostolom Pavlom! – je bil etiopski evnuh. Poročilo je v 8. poglavju Apostolskih del. »Gospodov angel« je rekel Filipu, naj gre po samotni cesti v Gazo. Tam je srečal vplivnega človeka iz Etiopije, ki je imel visoko funkcijo na kraljičinem dvoru. Moški je bil že zatopljen v odlomek iz Izaijeve knjige, ko je Filip po navodilih Svetega Duha pristopil in se z njim pogovarjal. On je »začel s to besedo Svetega pisma in mu oznanjal Jezusov evangelij« (35. vrstica). Kmalu zatem je bil evnuh krščen in »srečno šel na pot« (Luther 1984).

Znanstveniki vidijo to poročilo kot čudovito sliko o tem, kako se evangelij širi na konce sveta. Tu je tudi zgodnja in jasna zaveza, da so ljudje različnih etničnih skupin, narodov, kultur in ozadij enako dobrodošli v Kristusovem kraljestvu. Čeprav ni mogoče dokazati, da so nekatere zgodnje krščanske tradicije pripisale širjenje dobrih novic o Jezusu na afriški celini etiopskemu evnuhu.

Všeč mi je, da preučujem raznoliko in živahno zgodovino krščanskega bogoslužja po vsem svetu, saj me spominja na našo bogato in raznoliko dediščino. Tudi na GCI smo del te tradicije. Grace Communion International veliko koristi od enotnosti v raznolikosti našega članstva. Imamo skupnosti po vsem svetu in doživljamo čudovito svetovno rast, ki jo vodi Bog. V samo nekaj letih smo pozdravili nove člane 5.000 in nove cerkve 200, s številnimi cerkvami na afriški celini! Neverjetno je, kako se lahko ljudje z različnimi etničnimi, nacionalnimi identitetami in življenjskimi izkušnjami združijo v čaščenju istega troedinega Boga. Resnično krepi Cerkev tako, da ceni različne darove in zgodovinski razvoj v Kristusovem telesu. Naš Bog je ta, ki nas je poklical, da odpravimo ovire in delamo za enotnost znotraj cerkve, ki temelji na našem novem življenju v Jezusu Kristusu.

V zahvalo za podporo mojih bratov in sester v Kristusu,

Joseph Tkach

Präsident
GRACE COMMUNION INTERNATIONAL

Enotnost v raznolikosti