Kaj pravi Jezus o Svetem Duhu

Občasno se pogovarjam z verniki, ki jim je težko razumeti, zakaj je Sveti Duh, kakor tudi Oče in Sin, Bog - ena od treh oseb Trojice. Običajno uporabljam primere iz Svetega pisma, da pokažem lastnosti in dejanja, ki prepoznavajo Očeta in Sina kot osebe, in da je Sveti Duh opisan na enak način kot oseba. Potem imenujem številne naslove, ki se uporabljajo za sklicevanje na Svetega Duha v Bibliji. In končno, govoril bom o tem, kaj je Jezus učil o Svetem Duhu. V tem pismu se bom osredotočil na njegova učenja.

V Janezovem evangeliju Jezus govori o Svetem Duhu na tri načine: Sveti Duh, Duh resnice in Paraklētos (grška beseda, ki je v različnih različicah Svetega pisma prevedena kot posrednik, svetovalec, pomočnik in tolažnik). Sveto pismo kaže, da Jezus na Svetega Duha ni gledal zgolj kot na vir moči. Beseda paraklētos pomeni »tisti, ki stoji ob strani« in se v grški literaturi običajno imenuje oseba, ki nekoga zastopa in brani v neki zadevi. V Janezovih spisih Jezus sebe imenuje paraklētos in isti izraz uporablja za Svetega Duha.

Večer pred usmrtitvijo je Jezus svojim učencem rekel, da jih bo zapustil3,33), vendar je obljubil, da jih ne bo pustil "sirot" (Jn 14,18). Obljubil je, da bo namesto njega prosil Očeta, naj pošlje »drugega Tolažnika [Paraklētos]«, ki bo z njimi (Jn 14,16). Ko je rekel »drugi«, je Jezus nakazal, da obstaja prvi (on sam) in da bo tisti, ki bo prišel, kot on sam, božanska oseba Trojice, ne le sila. Jezus jim je služil kot Paraklētos – v njegovi navzočnosti (tudi med hudimi nevihtami) so učenci našli pogum in moč, da so stopili iz svojih »območij udobja« in se pridružili njegovi službi v imenu vsega človeštva. Jezusovo slovo je bilo blizu in razumljivo, da so bili zelo vznemirjeni. Do te točke je bil Jezus Paraklētos učencev (prim 1. Johannes 2,1, kjer je Jezus omenjen kot »priprošnjik« [Paraklētos]). Po tem (zlasti po binkoštih) bo Sveti Duh njihov zagovornik – njihov vedno prisoten Svetovalec, Tolažnik, Pomočnik in Učitelj. To, kar je Jezus obljubil svojim učencem in kar je poslal Oče, ni bila le Moč, ampak Oseba – tretja oseba Trojice, katere služba naj bi spremljala in vodila učence na krščanski poti.

Osebno službo Svetega Duha vidimo v celotni Bibliji: v 1. Mojzes 1: lebdi po vodi; v Lukovem evangeliju: zasenčil je Marijo. 56-krat je omenjen v štirih evangelijih, 57-krat v Apostolskih delih in 112-krat v pismih apostola Pavla. V teh spisih vidimo delovanje Svetega Duha kot osebe na več načinov: tolaži, poučuje, vodi, opozarja; pri izbiri in obdarovanju darov, kot pomoč pri nemočni molitvi; ki nas potrjuje kot posvojene otroke, nas osvobaja, da Boga kličemo kot našega Aba (Očeta), kot je to storil Jezus. Sledite Jezusovemu vodstvu: ko pa pride Duh resnice, vas bo vodil v vsej resnici. Ker ne bo govoril sam od sebe; toda kar bo slišal, bo govoril, in kar bo v prihodnosti, vam bo oznanil. Poveličal me bo; kajti on bo vzel od mojega in vam to oznanil. Vse, kar ima oče, je moje. Zato sem rekel: On bo vzel, kar je moje, in vam povedal (Jn 16,13-15.).
V občestvu z Očetom in Sinom ima Sveti Duh posebno nalogo. Namesto da bi govoril sam od sebe, ljudi usmeri na Jezusa, ki jih nato pripelje k ​​Očetu. Namesto da bi izpolnil svojo voljo, Sveti Duh sprejme Očetovo voljo v skladu s tem, kar Sin razodene. Božanska volja enega, združenega, troedinega Boga izhaja iz Očeta po Besedi (Jezusu) in se izvaja po Svetem Duhu. Zdaj se lahko veselimo in prejemamo pomoč od osebne prisotnosti Boga pri delu Svetega Duha, našega Paraklētosa. Naše služenje in čaščenje pripadata troedinemu Bogu, v treh božanskih osebah, ki so eno v bivanju, delujejo, želijo in ciljajo. Hvaležen za Svetega Duha in njegovo delo.

Joseph Tkach

Präsident
GRACE COMMUNION INTERNATIONAL

Naslov Svetega Duha v Bibliji

Sveti Duh (Psalm 51,13; Efežanom 1,13)

Duh nasvetov in moči (Izaija 11,2)

Duh sodbe (Izaija 4,4)

Duh spoznanja in strahu Gospodovega (Izaija 11,2)

Duh milosti in molitve [prošnje] (Zaharija 12,10)

Moč Najvišjega (Lk 1,35)

Božji duh (1. Corinthians 3,16)

Kristusov duh (Rim 8,9)

Večni Božji Duh (Hebrejcem 9,14)

Duh resnice (Janez 16,13)

Duh milosti (Hebrejcem 10,29)

Duh slave (1. Peter 4,14)

Duh življenja (Rim 8,2)

Duh modrosti in razodetja (Efežanom 1,17)

Tolažnik (Janez 14,26)

Duh obljube (Apd 1,4-5)

Duh sorodstva [posvojitev] (Rim 8,15)

Duh svetosti (Rim 1,4)

Duh vere (2. Corinthians 4,13)