Sprava poživi srce

Ali ste kdaj imeli prijatelje, ki so drug drugega močno prizadeli in ne morejo ali nočejo sodelovati, da bi popravili razkol? Morda si obupno želite, da se pobotata, in ste globoko užaloščeni, ker se to ni zgodilo.

Apostol Pavel omenja to situacijo v najkrajšem pismu, ki ga je napisal svojemu prijatelju Filemonu, ki ga je spreobrnil. Filemon je bil verjetno prebivalec mesta Kolos. Eden od njegovih sužnjev, Onezim, mu je pobegnil in verjetno neupravičeno s seboj odnesel nekaj gospodarjevega premoženja. Onezim je v Rimu srečal Pavla, se spreobrnil in postala sta tesna prijatelja. Ker je Pavel želel, da se suženj in gospodar spravita, je Onezima poslal na nevarno potovanje, da bi se vrnil k Filemonu. Srca Pavla in drugih, ki so ljubili Filemona in Onezima, so hrepenela po odrešitvi in ​​ozdravitvi. Pavlovega poziva Filemonu ni bilo mogoče prezreti, saj je, kot je Pavel poudaril prej v pismu, Filemon rad osvežil srca drugih. Bodite pozorni na Pavlove besede svojemu prijatelju:

»Veliko veselje in tolažbo sem imel namreč v tvoji ljubezni, ker si poživil srca svetih, dragi brat. Čeprav sem torej v Kristusu svoboden, da vam zapovedujem, kaj je treba storiti, bom zaradi ljubezni raje vprašal, tako kot sem: Pavel, star človek, zdaj pa tudi ujetnik Kristusa Jezusa« (Filemon 1, 7-9).

Za apostola Pavla je bilo zdravljenje razpadlih odnosov osrednji del oznanjevanja evangelija – tako zelo, da je spomnil Filemona, da je bil v Kristusu dovolj drzen, da je to zahteval. Pavel je vedel, da je Jezus dal vse za spravo med Bogom in človekom, zato je pogosto poudarjal, da moramo tudi mi narediti vse za spravo, kjer koli že smo. Toda tukaj se Pavel odloči za pot ljubečega vodstva, saj ve, kaj je na kocki za vsakega posameznika.

Pobegli suženj Onezim se je postavil v resno nevarnost, ko se je vrnil k Filemonu. Po rimskem pravu ni imel zaščite pred Filemonovo jezo, če ni izpolnil Pavlove zahteve. Za Filemona bi imela vrnitev Onezima nazaj in odpoved lastništvu nad njim družbene posledice, ki bi lahko povzročile izgubo statusa in vpliva v njegovi skupnosti. Kar je Pavel zahteval od obeh, je bilo v nasprotju z njunimi interesi. Zakaj tvegati? Ker bi to osvežilo Pavlovo srce in gotovo Božje srce. To naredi sprava: poživi srce.

Včasih so naši prijatelji, ki potrebujejo spravo, podobni Onezimu in Filemonu in potrebujejo spodbudo. Včasih spodbude ne potrebujemo naši prijatelji, ampak mi sami. Pot do sprave je polna izzivov in zahteva globoko ponižnost, ki je pogosto ne zmoremo. Pogosto se zdi lažje preprosto prekiniti razmerje in igrati utrujeno igro pretvarjanja, da ni problema.

Po Velikem spravitelju Jezusu Kristusu imamo lahko pogum in modrost, da naredimo tako drzen korak. Ne bojte se bolečine in boja, ki ju bo to prineslo, kajti s tem osvežimo Božje srce, svoja lastna srca in srca tistih okoli nas.

od Grega Williamsa