Odločitve v vsakdanjem življenju

Koliko odločitev sprejmete na dan? Stotine ali tisoče? Od prebujanja do tega, kaj obleči, zajtrkovati, kupovati in se odpovedovati. Koliko časa preživiš z Bogom in s tistimi okoli sebe. Nekatere odločitve so preproste in ne zahtevajo premisleka, druge pa pozorne pozornosti. Druge odločitve se sprejemajo tako, da se ne odločimo - preložimo jih, dokler niso več potrebne ali jih moramo gasiti kot ogenj.

Enako velja za naše misli. Izbiramo lahko, kam gre naš um, o čem razmišljati in o čem razmišljati. Odločanje o tem, o čem razmišljati, je lahko veliko težje kot odločitev, kaj jesti ali obleči. Včasih gre moj um tja, kamor ga nočem, očitno povsem sam. Potem težko zadržim te misli in jih usmerim v drugo smer. Predvidevam, da imamo vsi 24-urno informacijsko preobremenjenost z želenim takojšnjim zadovoljstvom pomanjkanje duševne discipline. Počasi smo se navajali na krajši čas pozornosti, dokler nečesa ne moremo prebrati, če gre za več kot odstavek ali celo štirideset znakov.

Pavel opisuje svojo izkušnjo: »Jaz živim, ne jaz, ampak Kristus živi v meni. Kajti to, kar zdaj živim v telesu, živim po veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in se izročil zame« (Galatom 2,20). Križano življenje je vsakodnevna, urna in celo trenutna odločitev, da s svojimi praksami ubijemo starega jaza in si oblečemo novo življenje v Kristusu, prenovljeno v spoznanju po podobi njegovega Stvarnika. »Zdaj pa tudi ti odstrani vse to: jezo, bes, zlobo, klevetanje, sramotne besede iz svojih ust; ne lažite drug drugemu; kajti slekel si starega človeka z njegovimi deli in si oblekel novega, ki se obnavlja v spoznanju po podobi tistega, ki ga je ustvaril« (Kološanom 3,8-10.).

Starec, ki ugasne starega mene (vsi ga imamo), vzame delo. To je prava bitka in traja ur na dan. Kako to dosežemo? Tako, da smo se odločili, da svoje misli obrnemo k Jezusu. »Če ste vstali s Kristusom, iščite tisto, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici« (Kološanom 3,1).

Kot sem pravkar prebral v predaji, če bi bilo lahko, je ne bi potrebovali. Morda bo to najtežja stvar, ki jo bomo kdaj naredili. Če se v celoti ne predamo Jezusu, zaupamo in se zanašamo na Božjo pomoč in moč ter Svetega Duha, se nam ne bo nič zgodilo. »Tako smo bili pokopani z njim po krstu v smrt, da bi, kakor je Kristus vstal od mrtvih v Očetovo slavo, tudi mi hodili v novem življenju« (Rimljanom 6,4).

S Kristusom smo že bili križani, toda kakor Pavel tudi mi umiramo vsak dan, da bi lahko živeli vstalo življenje s Kristusom. To je najboljša odločitev v našem življenju.

avtor Tamy Tkach