Ali Bog živi na zemlji?

Dve znani stari gospel pesmi pravita: »Čaka me nenaseljeno stanovanje« in »Moja lastnina je tik nad goro«. Ta besedila temeljijo na Jezusovih besedah: »V hiši mojega Očeta je veliko dvorcev. Če ne bi bilo tako, bi ti rekel: 'Pojdem ti pripravit prostor?' (Janez 14,2).

Ti verzi se pogosto citirajo na pogrebih, ker obljubljajo, da bo Jezus v nebesih pripravil za Božje ljudstvo nagrado, ki čaka ljudi po smrti. Toda ali je to Jezus hotel povedati? Napačno bi bilo, če bi poskušali vsako njegovo besedo neposredno povezati z našim življenjem, ne da bi upoštevali, kaj je želel povedati takratnim naslovnikom. V noči pred smrtjo je Jezus sedel s svojimi učenci v tako imenovani Sobi zadnje večerje. Učenci so bili šokirani nad tem, kar so videli in slišali. Jezus jim je umil noge in oznanil, da je med njimi izdajalec. Izjavil je, da ga bo Peter izdal ne le enkrat, ampak trikrat. Si lahko predstavljate, kako so se odrezali apostoli? Govoril je o trpljenju, izdaji in smrti. Mislili so in si želeli, da bi bil on predhodnik novega kraljestva in da bi vladali z njim! Zmedenost, obup, zlomljena pričakovanja, strah in čustva, ki so tudi nam preveč znana. In Jezus je vsemu temu nasprotoval: »Ne boj se svojega srca! Verjemi v Boga in verjemi vame!" (Janez 14,1). Jezus je želel svoje učence duhovno zgraditi pred grozljivim scenarijem.

Kaj je Jezus hotel povedati svojim učencem, ko je rekel: »V hiši mojega Očeta je veliko dvorov«? Imenovanje v hiši mojega očeta se nanaša na tempelj v Jeruzalemu: »Zakaj si me iskal? Ali nisi vedel, da moram biti v poslu svojega Očeta?" (Luka 2,49). Tempelj je nadomestil tabernakelj, prenosni šotor, ki so ga Izraelci uporabljali za čaščenje Boga. V notranjosti tabernaklja (iz latinskega tabernaculum = šotor ali koča) je bila soba – ločena z debelo zaveso –, ki se je imenovala svetinja. To je bilo božje bivališče (tabernakelj v hebrejščini pomeni «mishkan» = bivališče ali bivališče) sredi njegovega ljudstva. Enkrat na leto je bil v to sobo rezerviran samo veliki duhovnik, da bi spoznal božjo prisotnost. Beseda stanovanje ali življenjski prostor pomeni kraj, kjer nekdo živi, ​​vendar ni bil stalno bivališče, temveč postanek na potovanju, ki ga je dolgoročno pripeljalo v drug kraj. To bi potem pomenilo nekaj drugega kot biti z Bogom v nebesih po smrti; kajti nebesa pogosto veljajo za človekovo zadnje in končno prebivališče.

Jezus je govoril o pripravi bivališča za svoje učence. Kam naj gre? Njegova pot ga ni vodila naravnost v nebesa, da bi tam zgradil bivališča, ampak od Gornje sobe do Križa. S svojo smrtjo in vstajenjem je moral pripraviti prostor v očetovi hiši za svojo. Bilo je, kot bi rekel, da je vse pod nadzorom. Kar se bo zgodilo, se morda zdi grozno, vendar je vse del načrta odrešenja. Potem je obljubil, da se bo vrnil. V tem kontekstu se zdi, da ne namiguje na svoj drugi prihod, čeprav se veselimo Kristusovega veličastnega prikaza zadnji dan. Vemo, da ga je Jezusova pot vodila na križ in da se bo vrnil tri dni pozneje, vstal od mrtvih. Še enkrat se je vrnil v obliki Svetega Duha na binkoštni dan.

Jezus je rekel: »Ko bom šel pripravit vam prostor, bom spet prišel in vas vzel s seboj, da boste tudi vi, kjer sem jaz« (Jn 1.4,3). Za trenutek se ustavimo pri tukaj uporabljenih besedah ​​»vzemi k meni«. Razumeti jih je treba v istem smislu kot besede, ki nam povedo, da je bil Sin (Beseda) pri Bogu: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Tako je bilo z Bogom na začetku« (Jn 1,1-2.).

Izbira teh besed opisuje odnos med očetom in sinom in kaže na njun intimni odnos med seboj. Gre za intimen in globok odnos iz oči v oči. Toda kaj ima to opraviti s tabo in mano danes? Preden odgovorim na to vprašanje, naj na kratko pregledam tempelj.

Ko je Jezus umrl, se je tančica templja raztrgala na dvoje. Ta razpoka simbolizira nov dostop do Božje prisotnosti, ki se je odprl z njo. Tempelj ni bil več božji dom na tej zemlji. Vsakemu človeku je bil zdaj odprt popolnoma nov odnos z Bogom. Brali smo: V hiši mojega očeta je veliko dvorcev. V svetinji je bilo prostora samo za eno osebo, enkrat letno na dan sprave za velikega duhovnika. Zdaj je prišlo do radikalne spremembe. Bog je res naredil prostor za vse ljudi v sebi, v svoji hiši! To je bilo mogoče, ker je Sin postal meso in nas odrešil uničujoče moči greha in smrti. Vrnil se je k Očetu in k sebi pritegnil vse človeštvo v Božji navzočnosti: »In jaz, ko bom povzdignjen od zemlje, bom vse pritegnil k sebi. Toda to je rekel, da bi nakazal, s kakšno smrtjo bo umrl« (Jn 12,32-33.).

Istega večera je Jezus rekel: »Kdor me ljubi, bo držal mojo besedo; in moj oče ga bo ljubil in prišli bomo k njemu in se pri njem naselili« (Jn 14,23). Ali vidite, kaj to pomeni? V tem verzu ponovno beremo o dvorcih. Kakšne ideje povezujete z dobrim domom? Morda: mir, počitek, veselje, zaščita, poučevanje, odpuščanje, preskrbljenost, brezpogojna ljubezen, sprejemanje in upanje, če naštejemo le nekaj. Jezus ni prišel na zemljo samo zato, da bi nas odkupil. Prišel pa je tudi, da bi z nami delil vse te ideje o dobrem domu in nam omogočil, da izkusimo življenje, ki ga je živel s svojim očetom skupaj s Svetim Duhom. Tisti neverjeten, edinstven in intimen odnos, ki je samega Jezusa združil z njegovim Očetom, je zdaj odprt tudi nam: »Vzel vas bom k sebi, da boste tudi vi, kjer sem jaz« (Jn 1.4,3). kje je jezus Jezus je v Očetovem naročju v najtesnejši družbi: «Boga še nihče ni videl; edinorojeni, ki je Bog in je v Očetovem naročju, je to razglasil« (Janez 1,18).

Pravijo celo: »Počivati ​​nekomu v naročju pomeni ležati v njegovem naročju, ga ceniti kot predmet svoje najgloblje naklonjenosti in naklonjenosti, ali, kot pravi pregovor, biti njegov naročni prijatelj«. Tam živi Jezus. kje smo zdaj? Smo del Jezusovega nebeškega kraljestva: »Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, v veliki ljubezni, s katero nas je ljubil, nas je oživel s Kristusom, tudi ko smo bili mrtvi v grehih – po milosti ste rešeni – ; in nas je z njim obudil in nas z njim ustanovil v nebesih v Kristusu Jezusu« (Efežanom 2,4-6.).

Ste trenutno v težki, odvračanju ali stiski? Bodite prepričani: Jezusove besede tolažbe so naslovljene na vas. Tako kot je nekoč hotel svoje učence okrepiti, opogumiti in utrditi, to stori tudi tebi z istimi besedami: »Ne boj se svojega srca! Verjemi v Boga in verjemi vame!" (Janez 14,1). Naj vas skrbi ne obremenjujejo, zanašajte se na Jezusa in premislite, kaj pravi – in kaj pusti neizrečeno! Samo ne pravi, da morajo biti pogumni in se bo vse izšlo prav. Ne zagotavlja vam štirih korakov do sreče in blaginje. Ne obljublja, da vam bo dal dom v nebesih, v katerega ne boste mogli živeti, dokler ne boste umrli, zaradi česar bo vredno vsega vašega trpljenja. Namesto tega jasno pove, da je umrl na križu, da bi vzel nase vse naše grehe in jih pribil s seboj na križ, da bi bilo izbrisano vse, kar nas lahko loči od Boga in življenja v njegovi hiši. Apostol Pavel to razlaga takole: »Ko smo bili še njegovi sovražniki, smo bili spravljeni z Bogom po smrti njegovega Sina. Potem ne more biti drugače, kot da bomo tudi mi zdaj našli odrešenje v Kristusu – zdaj, ko smo bili spravljeni in ko je Kristus vstal in živi« (Rimljanom 5,10 NGÜ).

Z vero v ljubezen ste pritegnjeni v troedino Božje življenje, da bi lahko bili deležni intimnega občestva z Očetom, Sinom in Svetim Duhom – v Božjem življenju – iz oči v oči. Davidova srčna želja se vam bo izpolnila: »Dobrote in usmiljenje me spremljajo, dokler bom živ, in prebival bom v hiši Gospodovi na veke« (Psalm 23,6).

Bog želi, da bi bil del njega in vsega, kar trenutno predstavlja. Ustvaril te je, da bi živel v njegovi hiši zdaj in za vedno.

avtor Gordon Green