molitev za vse ljudi

Pavel je poslal Timoteja v cerkev v Efezu, da bi razčistil nekatere težave pri prenosu vere. Poslal mu je tudi pismo, v katerem je opisal svoje poslanstvo. To pismo je bilo treba prebrati pred vso kongregacijo, da bi se vsak od njenih članov zavedal Timotejeve avtoritete, da deluje v imenu apostola.

Pavel je med drugim izpostavil, kaj je treba upoštevati pri cerkvenem obredu: »Opozarjam torej, da je treba predvsem opravljati prošnje, molitve, priprošnje in zahvale za vse ljudi« (1. Timotej 2,1). Vsebovati bi morale tudi molitve pozitivnega značaja, za razliko od zaničevalnih sporočil, ki so postala del liturgije v nekaterih sinagogah.

Priprošnja naj se ne nanaša le na člane Cerkve, temveč naj se molitve nanašajo na vse: »Molite za vladarje in za vse oblastnike, da bi živeli v tišini in miru, v strahu božjem in v pravičnosti. "(1. Timotej 2,2 Sveto pismo dobre novice). Pavel ni želel, da bi bila cerkev elitistična ali da bi bila povezana s podtalnim odporniškim gibanjem. Kot primer lahko navedemo odnose judovstva z rimskim cesarstvom. Judje cesarja niso hoteli častiti, za cesarja pa so lahko molili; častili so Boga in mu darovali žrtve: »Duhovniki naj darujejo kadilo Bogu nebes in molijo za življenje kralja in njegovih sinov« (Ezra 6,10 Upam za vse).

Prvi kristjani so bili preganjani zaradi evangelija in zvestobe drugemu gospodarju. Državnega vrha jim torej ni bilo treba provocirati s protivladno agitacijo. To držo odobrava sam Bog: "To je dobro in prijetno v očeh našega Odrešenika Boga" (1. Timotej 2,3). Izraz "Odrešenik" se običajno nanaša na Jezusa, zato se v tem primeru zdi, da se nanaša na Očeta.

Pavel vstavi pomembno digresijo glede Božje volje: »Kdor hoče, da bi se vsi ljudje rešili« (1. Timotej 2,4). V naših molitvah bi se morali spomniti težkih ministrov; kajti sam Bog jim ne želi nič slabega. Želi, da bi bili zveličani, a za to je treba najprej sprejeti sporočilo evangelija: »Da pridejo do spoznanja resnice« (1. Timotej 2,4).

Se vedno vse zgodi po božji volji? Bodo res vsi rešeni? Pavel tega vprašanja ne obravnava, a očitno se želje našega nebeškega Očeta ne uresničijo vedno, vsaj ne takoj. Tudi danes, skoraj 2000 let pozneje, še zdaleč niso »vsi ljudje« spoznali evangelij, veliko manj jih je sprejelo zase in doživelo odrešenje. Bog želi, da se njegovi otroci ljubijo, vendar ni povsod tako. Ker želi tudi, da imajo ljudje svojo voljo. Pavel svoje trditve podpira z razlogi: »En je namreč Bog in en posrednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus« (1. Timotej 2,5).

Samo en Bog je ustvaril vse in vsakogar. Njegov načrt velja enako za vse ljudi: Vsi smo ustvarjeni po njegovi podobi, da bi lahko pričevali o Bogu na zemlji: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, da, po božji podobi; in ustvaril ju je moškega in žensko« (1. 1. Mojzesova 27). Identiteta Boga kaže, da je po njegovem načrtu vse njegovo stvarstvo eno. Vključeni so vsi ljudje.

Poleg tega obstaja posrednik. Vsi smo povezani z Bogom po učlovečenem Božjem Sinu, Jezusu Kristusu. Bogočloveka Jezusa še vedno lahko imenujemo kot takega, saj svoje človeške narave ni izročil v grob. Namesto tega je ponovno vstal kot poveličan človek in se kot tak dvignil v nebesa; kajti poveličano človeštvo je del njega samega Ker je bilo človeštvo ustvarjeno po Božji podobi, so bili bistveni vidiki človeške narave prisotni Vsemogočnemu od začetka; in zato ni presenetljivo, da se človeška narava izraža v Jezusovi božanski naravi.

Kot naš posrednik je Jezus tisti, »ki je dal sebe v odkupnino za vse, svoje pričevanje ob svojem času« (1. Timotej 2,6). Nekateri teologi nasprotujejo preprostemu pomenu te vrstice, vendar se dobro ujema s 7. vrstico in vsebino tega, kar Pavel bere malo kasneje: »Trdo delamo in veliko trpimo, ker je naše upanje živi Bog. On je Odrešenik vseh ljudi, še posebej vernikov» (1. Timotej 4,10 Upanje za vse). Umrl je za grehe vseh ljudi, tudi tistih, ki tega še ne vedo. Umrl je le enkrat in ni čakal, da bi naša vera ukrepala za naše odrešenje. Če povem v smislu finančne analogije, je sam plačal dolg za ljudi, ki se tega niso zavedali.

Kaj je zdaj, ko je Jezus to storil za nas, še treba narediti? Zdaj je čas, da ljudje spoznajo, kaj je Jezus dosegel zanje, in to je tisto, kar Pavel poskuša doseči s svojimi besedami. "Zato sem postavljen za pridigarja in apostola - govorim resnico in ne lažem, kot učitelj poganov v veri in resnici" (1. Timotej 2,7). Pavel je želel, da bi bil Timotej učitelj poganov v veri in resnici.

Michael Morrison