Jezus in ženske

Pri ravnanju z ženskami se je Jezus obnašal povsem revolucionarno v primerjavi s običaji, ki so bili običajni v družbi prvega stoletja. Jezus je srečal ženske okoli sebe v višini oči. Njegova priložnostna interakcija z njimi je bila za tisti čas izjemno nenavadna. Vsem ženskam je prinesel čast in spoštovanje. V nasprotju z moškimi svoje generacije je Jezus učil, da so ženske enake in enake moškim pred Bogom. Ženske so lahko prejele tudi Božje odpuščanje in milost ter bile polnopravne državljanke Božjega kraljestva. Ženske so bile nad Jezusovim vedenjem presrečne in navdušene, mnoge pa so mu dale življenje v njegovo službo. Poglejmo primer njegove matere Marije na podlagi zgodovinskih poročil v Svetem pismu.

Marija, Jezusova mati

Ko je bila Maria najstnica, je njuno poroko uredil njen oče. Takšna je bila takrat navada. Marija naj bi postala žena tesarja Jožefa. Zaradi rojstva kot dekle v judovski družini je bila njena vloga ženske trdno dodeljena. Toda njihova vloga v človeški zgodovini je bila izjemna. Bog jo je izbral za Jezusovo mater. Ko je angel Gabriel prišel k njej, se je prestrašila in se spraševala, kaj pomeni njegov videz. Angel jo je pomiril in ji povedal, da je ona tista, ki jo je Bog izbral za Jezusovo mater. Marija je vprašala angela, kako naj to stori, saj ni poznala moškega. Angel je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo zasenčila; zato se bo sveto, kar se rodi, imenovalo tudi Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elisabeth je tudi noseča s sinom, njenih let, in je zdaj v šestem mesecu, ki naj bi bil neploden. Kajti pri Bogu ni nič nemogoče« (Lk 1,35-37). Marija je odgovorila angelu: Popolnoma se bom dala na razpolago Gospodu. Vse bi se moralo zgoditi, kot ste rekli, da se bo. Nato jo je angel zapustil.

Ker je vedela, da ji grozi sram in ponižanje, se je Marija pogumno in voljno podredila Božji volji v veri. Vedela je, da se jo zaradi tega Josef morda ne bo poročil. Čeprav jo je Bog zaščitil tako, da je Jožefu v sanjah pokazal, da bi se jo moral poročiti kljub nosečnosti, se je zgodba o njeni predporočni nosečnosti razširila. Jožef je ostal zvest Mariji in se z njo poročil.

Marija se v Janezovem pismu pojavi le dvakrat, na samem začetku v Kani, nato spet na samem koncu Jezusovega življenja pod križem – in obakrat jo Janez imenuje Jezusova mati. Jezus je svojo mater spoštoval vse življenje in tudi takrat, ko je bil križan. Ko jo je Jezus tam zagledal, nedvomno šokiran nad tem, kar je morala videti, ji je sočutno povedal, kako bo zanjo skrbela po njegovi smrti in vstajenju: »Ko je Jezus videl svojo mater in z njo učenca, ki ga je ljubil, je rekel materi: Žena, glej, to je tvoj sin! Nato je rekel učencu: Glej, to je tvoja mati! In od tiste ure dalje jo je učenec vzel s seboj »(Jn 19,26-27). Jezus svoji materi ni izkazal časti in spoštovanja.

Marija Magdalena

Eden najbolj nenavadnih primerov iz prvih dni Jezusovega služenja je vdano sledenje Mariji Magdaleni. Spadala je v skupino žensk, ki so potovale z Jezusom in njegovimi 12 učenci in je omenjena na prvem mestu med sopotnicami: »Poleg tega je nekaj žensk, ki jih je ozdravil od zlih duhov in bolezni, in sicer Marija, imenovana Magdalena, od sedmih demonov je izginilo« (Lk 8,2).

Eksplicitno so omenjeni njeni demoni, torej težka preteklost, ki jo je morala ta ženska izkusiti. Bog je ženskam dal ključne položaje, da bodo prenašale njegovo sporočilo v svet, tudi ob vstajenju. Pričevanje žensk je bilo takrat ničvredno, ker ženska beseda na sodišču ni bila uporabna. Zanimivo je, da je Jezus za priče svojega vstajenja izbral ženske, čeprav je natančno vedel, da njihove besede nikoli ne morejo uporabiti kot dokaz pred tedanjim svetom: «Obrnila se je in zagledala Jezusa, ki stoji, in ni vedela, da je to Jezus. Jezus ji je rekel: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? Misli, da je vrtnar, in mu reče: Gospod, ali si ga odnesel, povej mi: Kam si ga dal? Potem ga hočem dobiti. Jezus ji je rekel: Marija! Nato se je obrnila in mu rekla v hebrejščini: Rabbuni!, kar pomeni: Mojster! (Janez 20,14: 16). Marija Magdalena je takoj odšla in povedala učencem nepremično novico!

Marija in Marta

Jezus je učil, da so ženske tako kot moški odgovorne za rast v milosti in spoznanju, ko gre za pripadnost njegovim sledilcem. To je jasno izraženo v pripovedi evangelista Luke o Jezusovem obisku v hiši Marte in Marije, ki sta živeli v Betaniji, vasi približno tri kilometre od Jeruzalema. Marta je povabila Jezusa in njegove učence k sebi na večerjo. Ko pa je Marta stregla svojim gostom, so njena sestra Marija in drugi učenci pozorno poslušali Jezusa: »Imela je sestro, ime ji je bilo Marija; sedela je pri Gospodovih nogah in poslušala njegov govor. Marta pa je bila zelo zaposlena, da jim je stregla. In prišla je in rekla: Gospod, ali ne prosiš moje sestre, naj me pusti, da služim sama? Povej ji, naj mi pomaga!" (Luka 10,39-40.).
Jezus Marti ni očital, da je zaposlena s služenjem, povedal ji je, da je bila njena sestra Marija tista, ki ji je takrat postavila prioritete: »Marta, Marta, veliko skrbi in težav imaš. Ampak ena stvar je potrebna. Marija je izbrala dober del; tega ji ne bi smeli vzeti »(Lk 10,41-42). Jezus je ljubil Marto tako kot ona Marijo. Videl je, da se trudi, a ji je tudi pojasnil, da je vestno ravnanje drugotnega pomena. Veliko pomembnejši je odnos z njim.

Abrahamova hči

Še ena fascinantna pripoved o Luki je o ozdravitvi invalidne ženske v sinagogi, tik pred očmi sinagoškega vladarja: »V soboto je učil v sinagogi. In glej, bila je ena ženska, ki je imela že osemnajst let duha, ki jo je zbolel; in bila je zvita in ni mogla več vstati. Ko pa jo je Jezus zagledal, jo je poklical in ji rekel: "Žena, odrešena si svoje bolezni!" In položim roke nanjo; in takoj se je vzravnala in slavila Boga« (Lk 13,10-13.).

Po besedah ​​verskega voditelja je Jezus kršil soboto. Bil je ogorčen: »Do dela je šest dni; pridi k njim in bodite ozdravljeni, vendar ne na sobotni dan «(verz 14). Ali je bil Kristus prestrašen teh besed? Niti najmanj. Odgovoril je: »Hinavci! Ali ne odvežete vsak svojega vola ali osla v soboto od jasli in ga ne peljete k vodi? Ali ni bilo treba to, ki je Abrahamova hči, ki jo je satan zavezoval osemnajst let, v soboto osvoboditi te vezi? In ko je to rekel, je bilo sram vseh, ki so mu nasprotovali. In vse ljudstvo se je veselilo vseh veličastnih del, ki so se zgodila po njem »(Lk 13,15-17.).

Ne samo, da je Jezus naletel jezo judovskih voditeljev s tem, da je ozdravil to žensko v soboto, temveč jo je pokazal, da jo ceni tako, da jo je imenoval »Abrahamova hči«. Zamisel, da bi bil Abrahamov sin, je bila zelo razširjena. Nekaj ​​poglavij kasneje je Jezus uporabil ta izraz glede Zaheja: »Danes je prišlo zveličanje tej hiši, kajti tudi on je Abrahamov sin« (Lk 1.9,9).

Pred svojimi najstrožjimi kritiki je Jezus javno pokazal svojo skrb in spoštovanje do te ženske. Leta so vsi gledali, kako se v svoji bedi bori, da bi prišla v sinagogo, da bi častila Boga. Morda ste se tej ženski izognili, ker je bila ženska ali ker je bila invalidna.

Jezusove privrženke in priče

Sveto pismo ne navaja natančno, koliko žensk je bilo z Jezusom in njegovimi učenci, vendar Luka navaja imena nekaterih uglednih žensk in omenja, da je bilo "veliko drugih". «Pozneje se je zgodilo, da je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi ter pridigal in oznanjal evangelij Božjega kraljestva; in dvanajsterih je bilo z njim, pa tudi več žensk, ki jih je ozdravil od zlih duhov in bolezni, in sicer Marija, imenovana Magdalena, iz katere je izšlo sedem demonov, in Joana, žena Chuze, oskrbnika Heroda, in Suzana in mnogi drugi, ki so jim služili s svojimi stvarmi »(Lk 8,1-3.).

Pomislite na te izjemne besede. Tu ženske niso bile samo z Jezusom in njegovimi učenci, ampak so tudi potovale z njimi. Upoštevajte, da so bile vsaj nekatere od teh žensk vdove in so imele svoje finance. Jezusa in njegove učence je njihova delnost vsaj delno podpirala. Čeprav je Jezus delal v skladu s kulturnimi tradicijami prvega stoletja, se je zanemaril omejitev, ki jih ženskam nalaga njihova kultura. Ženske so mu lahko sledile in sodelovale pri njegovi službi ljudem.

Žena iz Samarije

Pogovor z marginalizirano žensko pri Jakobovem vodnjaku v Samariji je najdaljši zabeleženi pogovor, ki ga je imel Jezus s katero koli osebo in to z ne-judovko. Teološki pogovor pri vodnjaku - z ženo! Temu niso mogli verjeti niti učenci, ki so bili vajeni veliko doživeti z Jezusom. «Medtem so prišli njegovi učenci in se začudili, da govori z žensko; a nihče ni rekel: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš z njo? (Johannes 4,27).

Jezus ji je zaupal tisto, česar še nikoli ni povedal nikomur, namreč, da je Mesija: »Če bi mu žena rekla: Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo vse povedal. Jezus ji je rekel: Jaz sem tisti, ki ti govorim« (Janez 4,25-26.).

Poleg tega je bil nauk, ki ga je Jezus dal o živi vodi, prav tako globok kot pogovor, ki ga je dal Nikodemu. Za razliko od Nikodema je svojim sosedom pripovedovala o Jezusu in mnogi med njimi so verovali v Jezusa zaradi pričevanja ženske.

Morda zaradi te ženske njen pravi družbeni položaj v Samariji ni ustrezno cenjen. Zdi se, da pripoved nakazuje, da je bila dobro obveščena in obveščena ženska. Vaš pogovor s Kristusom razkriva inteligentno poznavanje najpomembnejših teoloških tem vašega časa.

Vsi so eno v Kristusu

V Kristusu smo vsi božji otroci in pred njim enaki. Kot je zapisal apostol Pavel: »Po veri ste vsi božji otroci v Kristusu Jezusu. Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste si oblekli Kristusa. Tukaj ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnega, ni ne moškega ne ženske; saj ste vsi eno v Kristusu Jezusu« (Galačanom 3,26-28.).

Pavlove pomembne besede, zlasti kadar zadevajo ženske, so še danes drzne in so bile v času, ko jih je napisal, vsekakor osupljive. Zdaj imamo novo življenje v Kristusu. Vsi kristjani imajo nov odnos z Bogom. Po Kristusu smo - tako moški kot ženske - postali Božji otroci in eno v Jezusu Kristusu. Jezus je s svojim osebnim zgledom pokazal, da je čas, da opustimo stare predsodke, občutke superiornosti nad drugimi, občutke zamere in jeze ter da z njim živimo v novem življenju in po njem.

avtorice Sheila Graham