Beseda je postala meso

Janez ne začne svojega evangelija kot drugi evangelisti. O tem, kako se je Jezus rodil, ne pove nič, pravi: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bil Beseda. Enako je bilo na začetku pri Bogu »(Jn 1,1-2.).

Morda se sprašujete, kaj pomeni "beseda", kar v grščini pomeni "logos"? Janez vam daje odgovor: »Beseda je postala meso in se naselila med nami, in videli smo njegovo slavo, slavo kot edinorojenega Očetovega Sina, polnega milosti in resnice« (Jn. 1,14).

Beseda je oseba, Judov mož z imenom Jezus, ki je na začetku obstajal z Bogom in je bil Bog. On ni ustvarjeno bitje, ampak večno živi Bog, ki je ustvaril vse stvarstvo: "Vse stvari nastane iz istega in brez istega nič ne nastane, kar je ustvarjeno" (Jn. 1,3).

Zakaj Janez razlaga to ozadje? Zakaj moramo vedeti, da je bil Jezus prvotno oseba, ki ni samo živela z Bogom, ampak je tudi Bog? S tem lahko razumemo posledice, ki jih je imel Jezus, ko se je ponižal za nas. Ko je Jezus prišel na zemljo, se je odrekel svoji vsesijajoči slavi, zaradi katere je postal Božji Sin, da bi nam bili podobni kot ljudje. Jedro te slave je ljubezen.

Neomejeni Bog, ki je stopil v meje časa in človeške nestalnosti. Z Jezusovim rojstvom se je vsemogočni Bog razodel v Betlehemu v šibkosti novorojenega otroka. Jezus se je odrekel svoji slavi in ​​je živel v skromnih razmerah: »Čeprav je bil Bog, ni vztrajal pri svojih božanskih pravicah. Vsemu se je odrekel; prevzel je ponižen položaj služabnika in bil rojen in priznan kot človek »(Filipljanom 2,6-7 Sveto pismo novega življenja).

Jezus je vedno pripravljen zapustiti svojo slavo in slavo, da bi nas rešil. Pri slavi ne gre za moč in prestiž. Prava veličina ni v moči ali denarju. "Kajti poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa: čeprav je bogat, je postal ubog zaradi vas, da bi vi obogatili po njegovem uboštvu" (2. Corinthians 8,9). Božja veličina se kaže v njegovi brezpogojni ljubezni in v njegovi pripravljenosti služiti, kot kaže dogodek Jezusovega rojstva.

Okoren porod

Pomislite na okoliščine Jezusovega rojstva. Ni prišlo, ko je bil judovski narod močan narod, temveč takrat, ko ga je Rimsko cesarstvo zaničevalo in mu je vladalo. Ni prišel v najpomembnejše mesto, odraščal je v regiji Galileje. Jezus se je rodil v neprijetnih okoliščinah. Svetemu Duhu bi bilo prav tako enostavno ustvariti otroka v poročeni ženski kot v neporočeni ženski. Še preden se je Jezus rodil, je bil Jezus v težki situaciji. Luka nam pripoveduje, da je moral Jožef odpotovati v Betlehem, da bi bil vštet v popis: »Tako se je tudi Jožef odpravil iz Galileje, iz mesta Nazaret, v judovsko deželo v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker bil je iz Davidove hiše in rodu, da bi bil cenjen z Marijo, njegovo zaupno ženo; bila je noseča »(Lukas 2,4-5.).

Bog je tako ljubil svet, da mu je dal svojega edinca, a svet ga ni hotel. «Prišel je na lastno lastnino; in njegovi ga niso sprejeli »(Johannes 1,10). Njegovo ljudstvo je Boga poznalo le kot Boga suverene moči in nevidne slave. Prezrli so Boga, ki je hodil po edenskem vrtu in klical svoje trmaste otroke. Niso zaupali Božjemu glasu, ki jim je govoril nežno, a odločno. Svet ni hotel sprejeti Boga, kot se jim je razodel. Toda Bog nas je tako zelo ljubil, čeprav smo bili hudobni grešniki: "Bog pa kaže svojo ljubezen do nas v tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki" (Rimljanom 5,8). Na to naj nas spominjata Jezusovo rojstvo in njegova velika ponižnost.

Dotik časti

Angeli so v jaslicah predstavljali pridih časti, slave in slave. Tu so bile svetle luči, nebeški zbor je pel hvalo Bogu: »Takoj je bila množica nebeških vojsk z angelom, ki je slavil Boga in rekel: Slava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem njegove dobre volje « ( Lukas 2,13-14.).

Bog je k pastirjem poslal svoje angele, ne duhovnikom in kraljem. Zakaj je angel prinesel novico o Jezusovem rojstvu pastirjem vseh ljudi? Ko bo znova pisal zgodovino, nas želi spomniti na začetek s svojim izbrancem. Abraham, Izak in Jakob so bili pastirji, nomadi in sedeči ljudje, ki so živeli zunaj in se sprehajali s svojimi velikimi čredami. Po judovski tradiciji so imeli pastirji na betlehemskih poljih posebno nalogo pase ovce in jagnjeta, ki so jih v templju uporabljali za žrtve.

Pastirji so hiteli v Betlehem in našli novorojenega, brezhibnega otroka, o katerem je Janez rekel: "Glej, to je Božje Jagnje, ki nosi greh sveta!" (Johannes 1,29).

Pastirji so veljali za necivilizirane ljudi, ki jim ni bilo mogoče zaupati. Moški, ki so zaudarjali po gnoju, zemlji, živalih in znoju. Ljudje na robu družbe. Prav te ljudi je izbral Božji angel.

Pobeg v Egipt

Angel je Jožefa v sanjah opozoril, naj pobegne v Egipt in tam ostane nekaj časa. "Tako je Jožef vstal in ponoči vzel otroka in njegovo mater s seboj ter pobegnil v Egipt" (Matej 2,5-6.).

Otrok Kristus je bil pripeljan v Egipt in je postal begunec v deželi, ki so jo Izraelci zapustili, deželi suženjstva in izgnancev. To je bila Jezusova usoda, da je bil reven, preganjan in zavrnjen s strani ljudi, ki jih je prišel rešiti. Kdor hoče biti velik, je rekel Jezus, naj postane služabnik. To je resnična veličina, ker je to božje bistvo.

Božja ljubezen

Jezusovo rojstvo nam pokaže, kaj je ljubezen in kako je Božje bistvo. Bog nam ljudem dovoli, da sovražimo in tepemo Jezusa, ker ve, da je najboljši način, da pridemo k sebi, da vidimo, do česa vodi sebičnost. Ve, da najboljši način za premagovanje zla ni s silo, ampak z vztrajno ljubeznijo in prijaznostjo. Njegov um ni prizadet zaradi naših udarcev. Če ga zavrnemo, ne bo depresiven. Ne maščuje se, ko mu škodimo. Lahko je nemočen dojenček, lahko zavzame mesto križanega zločinca, lahko se potopi tako nizko, ker nas ljubi.

Bogastvo Jezusa Kristusa

Ko je Kristus dal svoje življenje za nas, ni bila samo njegova smrt, dal se je za nas, da bi revni lahko obogateli. »Duh sam priča našemu duhu, da smo Božji otroci. Če pa smo otroci, smo tudi dediči, torej Božji dediči in sodediči s Kristusom, saj trpimo z njim, da bi tudi mi z njim vstajali v slavo« (Rimljanom 8,16-17.).

Jezus ni poskrbel le za našo revščino, dal nam je tudi svoje bogastvo. Kristus nas je s svojo smrtjo naredil za sodediče, da lahko nevidno podedujemo vse, kar ima. Vse, kar ima, nam je zapustil. Ali se zavedamo tega obsega?

Lekcija za nas

Jezusovo rojstvo ima za nas pomembno sporočilo, kako naj ravnamo drug z drugim in se obnašamo. Bog želi, da smo to, kar je, tako kot je bil Jezus. Ne po videzu, ne po moči, ampak v ljubezni, ponižnosti in odnosu. Jezus je rekel, da služabnik ni večji od Gospoda. Če nam je on, naš Gospod in Učitelj, služil, bi morali tudi mi služiti drug drugemu. »Tako med vami ne bi smelo biti; kdor pa hoče biti velik med vami, naj vam bo služabnik« (Mt 20,26, 28).

Dragi bralec, izkoristi svoj čas in vire za pomoč in služenje drugim ljudem. Sledite Jezusovemu zgledu in pustite, da Jezus živi v vas in izkažite svojo ljubezen in usmiljenje svojim bližnjim, da ga bodo lahko spoznali.

Joseph Tkach