Sveti Duh

sveti duhSveti Duh ima lastnosti Boga, je enačen z Bogom in dela stvari, ki jih počne samo Bog. Tako kot Bog je tudi Sveti Duh svet – tako svet, da je tako grešno preklinjati Svetega Duha, kot je Božji Sin (Hebrejcem 10,29). Bogokletje, bogokletje zoper Svetega Duha je neodpustljiv greh (Matej 12,32). To pomeni, da je duh sam po sebi svet in mu ni bila priznana svetost, kot je v primeru templja.

Tako kot Bog je tudi Sveti Duh večen (Hebrejcem 9,14). Tako kot Bog je tudi Sveti Duh povsod (Psalm 139,7-9). Tako kot Bog je tudi Sveti Duh vseved (1. Corinthians 2,10-11; Janez 14,26). Sveti Duh ustvarja (Job 33,4; psalm 104,30) in ustvarja čudeže (Matej 12,28; Rimljani 15,18-19) in prispeva k Božjemu delu. Več odlomkov imenuje Očeta, Sina in Svetega Duha kot enako božansko. V razpravi o darovih Duha se Pavel sklicuje na vzporedne konstrukcije Duha, Gospoda in Boga (1. Korinčanom 12,4-6). Svoje pismo konča s tristransko molitvijo (2. Korinčanom 13,14). Peter začne pismo z drugo tristransko obliko (1. Peter 1,2). Čeprav ti primeri niso dokaz enosti Trojice, podpirajo to idejo.

Krstna formula krepi znamenje takšne edinosti: »Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (Mt 28). Vsi trije imajo ime, ki se nanaša na to, da so eno bitje.Ko Sveti Duh nekaj naredi, to naredi Bog. Ko govori Sveti Duh, govori Bog. Če je Ananija lagal Svetemu Duhu, je lagal Bogu (Apd 19-5). Peter pravi, da Ananija ni lagal predstavniku Boga, ampak samemu Bogu. Ljudje ne lažejo neosebni moči.

V odlomku Pavel pravi, da so kristjani Božji tempelj (1. Corinthians 3,16), v drugem pravi, da smo tempelj Svetega Duha (1. Corinthians 6,19). Smo tempelj, da častimo božansko bitje in ne neosebno moč. Ko Pavel piše, da smo tempelj Svetega Duha, namiguje, da je Sveti Duh Bog.

Tako so Sveti Duh in Bog isti: »Ko pa sta služila Gospodu in se postila, je Sveti Duh rekel: Loči me od Barnaba in Savla za delo, h kateremu sem ju poklical« (Apd 13,2), Tukaj Sveti Duh uporablja osebne zaimke, tako kot Bog. Podobno Sveti Duh pravi, da so ga Izraelci preizkusili in ga preizkusili ter rekli: »V svoji jezi sem prisegel, da ne bodo prišli k mojemu počitku« (Heb 3,7-11.). Toda Sveti Duh ni samo drugo ime za Boga. Sveti Duh je neodvisen od Očeta in Sina, kot se je pokazalo že pri Jezusovem krstu (Matej 3,16-17). Trije so neodvisni in vendar eno. Sveti Duh opravlja Božje delo v našem življenju. Rojeni smo po Bogu in od njega (Janez 1), kar je enako kot rojeni iz Svetega Duha (Jn. 3,5). Sveti Duh je sredstvo, s katerim Bog živi v nas (Efežanom 2:22; 1. Johannes 3,24; 4,13). Sveti Duh živi v nas (Rim 8,11; 1. Corinthians 3,16) - in ker v nas živi duh, lahko rečemo tudi, da Bog živi v nas.

Sveti Duh je oseben

  • Biblija opisuje Svetega Duha s človeškimi lastnostmi:
  • Duh živi (Rim 8,11; 1. Corinthians 3,16)
  • Duh govori (Apostolska dela 8,29; 10,19;11,12; 21,11; 1. Timotej 4,1; Hebrejcem 3,7)
  • Duh včasih uporablja osebni zaimek "jaz" (Apd 10,20;13,2)
  • Z duhom se je mogoče pogovarjati, ga skušati, objokovati, žaliti in nadlegovati (Apd. 5,3; 9; Efežanom 4,30; Hebrejcem 10,29; Matej 12,31)
  • Duh vodi, posreduje, kliče in poučuje (Rim 8,14; 26; Dejanja 13,2; 20,28)

Römer 8,27 govori o glavi uma. Duh sprejema odločitve – Sveti Duh se je odločil (Apostolska dela 1. dec.5,28). Um ve in deluje (1. Corinthians 2,11; 12,11). Ni neosebna moč, Jezus je Svetega Duha imenoval Paraklet - v prevodu Tolažnik, Svetovalec ali Zagovornik.

»In jaz bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo z vami vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more sprejeti, ker ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker prebiva pri vas in bo v vas« (Jn 14,16-17).

Prvi svetovalec učencev je bil Jezus. Ko uči, priča, obsoja, vodi in razodeva resnico, Sveti Duh (Jn 1 Kor4,26; 15,26; 16,8; 13-14). Vse to so osebne vloge. Janez uporablja moško obliko grške besede parakletos, ker ni bilo treba uporabiti nevtralne oblike. V Johannes 16,14 celo moški osebni zaimek "on" je uporabljen za besedo srednjega rodu Geist. Lažje bi bilo preklopiti na nevtralni osebni zaimek, a Johannes tega ne stori. Duh se naslavlja z "on". Vendar pa je slovnica relativno nepomembna. Vendar je pomembno, da ima Sveti Duh osebne lastnosti. On ni neosebna sila, ampak inteligenten in božanski pomočnik, ki živi v nas.

Duh Stare zaveze

V Svetem pismu ni dela z naslovom "Sveti Duh". Od Svetega Duha se tu in tam malo naučimo, ko ga svetopisemska besedila omenjajo. Stara zaveza nam daje le nekaj utrinkov. Duh je bil prisoten pri ustvarjanju življenja (1. Mose 1,2; Delo 33,4;34,14). Božji Duh je napolnil Bezalela z zmožnostjo gradnje tabernakelja (2. Mojzes 31,3-5). Izpolnil je Mojzesa in prišel tudi skozi 70 starešin (4. Mose 11,25). Kot vodja je Joshua napolnil z modrostjo, tako kot je Samson napolnil moč in sposobnost boja (5. Mojzes 34,9; sodnik [presledek]]6,34; 14,6). Božji Duh je bil dan Savlu in ponovno vzet (1. sam 10,6; 16,14). Duh je dal Davidu načrte za tempelj (1. 2 Chr8,12). Duh je navdihnil preroke, da so govorili (4. Mojzes 24,2; 2. soboto 23,2; 1. 1 Chr2,18;2. 1 Chr5,1; 20,14; Ezekiel 11,5; Zaharija 7,12;2. Peter 1,21).

Tudi v Novi zavezi je Sveti Duh spodbudil ljudi, kot so Elizabeta, Zaharija in Simeon, da so govorili (Luka 1,41; 67; 2,25-32). Janez Krstnik je bil od rojstva napolnjen s Svetim Duhom (Lk 1,15). Njegovo najpomembnejše delo je bilo oznaniti prihod Jezusa Kristusa, ki bo krščal ljudi ne le z vodo, ampak s Svetim Duhom in ognjem (Lk. 3,16).

Sveti Duh in Jezus

Sveti Duh je bil zelo prisoten in vpleten v Jezusovo življenje. Duh je priklical njegovo spočetje (Matej 1,20), legli nanj po krstu (Matej 3,16), ga je popeljal v puščavo (Lk4,1) in mu omogočil oznanjevanje dobre novice (Lk 4,18). Jezus je s pomočjo Svetega Duha izganjal demone2,28). Po Svetem Duhu se je daroval v žrtev za greh človeštva (Heb.9,14) in po istem Duhu je bil vstal od mrtvih (Rim 8,11).

Jezus je učil, da bo Sveti Duh govoril v času preganjanja njegovih učencev (Matej 10,19-20). Rekel jim je, naj krstijo Jezusove sledilce v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha8,19). In nadalje, da Bog daje Svetega Duha vsem ljudem, ko ga prosijo (Lk 11,13). Nekatere najpomembnejše stvari, ki jih je Jezus rekel o Svetem Duhu, so v Janezovem evangeliju. Najprej bi se morali ljudje roditi iz vode in Duha (Jn 3,5). Ljudje potrebujejo duhovno prenovo in ta ne prihaja od njih samih, ampak je Božji dar. Tudi ko duh ni viden, naredi razliko v našem življenju (v. 8).

Jezus je tudi učil: »Kdor je žejen, naj pride k meni in pije. Kdor vame veruje, bodo, kot pravi Sveto pismo, iz njegove notranjosti pritekli potoki žive vode. To pa je rekel o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki verujejo vanj; saj duha še ni bilo; zakaj Jezus še ni bil poveličan« (Jn 7,37-39.).

Sveti Duh zadovoljuje notranjo žejo. Omogoča nam, da imamo odnos z Bogom, za katerega ga ustvarjamo. Duh sprejemamo, ko pridemo k Jezusu in Sveti Duh izpolni naša življenja.

John pravi »kajti duha še ni bilo; zakaj Jezus še ni bil poveličan« (v. 39).. Duh je že pred Jezusovim življenjem napolnil nekatere moške in žene, a je kmalu prišel na nov močan način – na binkošti. Duh je zdaj dan vsem, ki kličejo Gospodovo ime (Apd 2,38-39). Jezus je svojim učencem obljubil, da bo Duh resnice dan tistim, ki bodo živeli v njih4,16-18). Ta duh resnice je enak, kot če bi Jezus sam prišel k svojim učencem (v. 18), ker je Kristusov Duh in Očetov Duh - poslan od Jezusa in Očeta (Janez 15,26). Duh omogoča, da postane Jezus na voljo vsem in da se njegovo delo nadaljuje. Jezus je obljubil, da bo Duh učil učence in jih spomnil na vse, kar jih je Jezus učil (Jn 1 Kor4,26). Duh jih je učil stvari, ki jih pred Jezusovim vstajenjem niso mogli razumeti6,12-13.).

Duh govori o Jezusu (Janez 15,26;16,24). Ne oglaša se, ampak vodi ljudi k Jezusu Kristusu in k Očetu. Ne govori o sebi, ampak samo tako, kot bi želel Oče (Jn 16,13). Dobro je, da Jezus ne živi več z nami, ker je Duh lahko dejaven v milijonih ljudi (Janez 16,7). Duh evangelizira in kaže svetu njegov greh in krivdo ter izpolnjuje njegovo potrebo po pravičnosti in pravičnosti (vv. 8-10). Sveti Duh ljudem kaže na Jezusa kot na njihovo rešitev krivde in njihov vir pravičnosti.

Duh in cerkev

Janez Krstnik je rekel, da bo Jezus krstil ljudi s Svetim Duhom (Mark 1,8). To se je zgodilo ob binkoštih po njegovem vstajenju, ko je Duh dal učencem novo moč (Apd 2). To vključuje govorjenje jezikov, ki jih razumejo ljudje drugih narodov (v. 6), in podobni čudeži so se zgodili v različnih časih, ko je cerkev rasla (Dejanja apostolov 10,44-46; 1.9,1-6), ni pa rečeno, da se ti čudeži dogajajo vsem ljudem, ki so našli pot do krščanske vere.

Pavel pravi, da so vsi verniki oblikovani v eno telo, cerkev, v Svetem Duhu (1. Korinčanom 12,13). Sveti Duh je bil dan vsakemu, ki veruje (Galačanom 3,14). Ne glede na to, ali so se zgodili čudeži ali ne, so vsi verniki krščeni v Svetem Duhu. Ni treba iskati in upati na določen čudež, da bi dokazali, da je nekdo krščen v Svetem Duhu.

Sveto pismo ne zahteva, da je vernik krščen v Svetem Duhu. Namesto tega se vsak vernik spodbuja, da se nenehno polni s Svetim Duhom (Efežanom 5,18), da se lahko odzovemo na smer Duha. Ta odnos je trajen in ni enkraten dogodek. Namesto da iščemo čudeže, bi morali iskati Boga in mu pustiti, da odloči, ali in kdaj se čudeži zgodijo. Pavel večinoma opisuje Božjo moč ne s fizičnimi čudeži, ki se zgodijo, temveč s spremembo, ki se zgodi v človekovem življenju – upanje, ljubezen, potrpežljivost, služenje, razumevanje, trpljenje in pogumno oznanjevanje (Rimljanom 1.5,13; 2. Korinčanom 12,9; Efežanom 3,7; 16-18; Kološani 1,11; 28-29; 2. Timotej 1,7-8.). Tudi te čudeže lahko imenujemo fizični čudeži, ker Bog spreminja življenja ljudi.Apostolska dela kažejo, da je Duh pomagal cerkvi rasti. Duh je ljudem omogočil poročanje in pričevanje o Jezusu (Apostolska dela 1,8). Učencem je omogočil oznanjevanje (Apd 4,8, 31; 6,10). Filipu je dal navodila in ga pozneje navdušil (Apd 8,29; 39). Duh je spodbudil Cerkev in uveljavil voditelje (Apd 9,31; 20,28). Govoril je s Petrom in Antiohijsko cerkvijo (Apd 10,19; 11,12; 13,2). Delal je v Agabusu, ko je predvidel lakoto in Pavla pripeljal do pobega (Apostolska dela 11,28; 13,9-10). Pavla in Barnaba je vodil na njihovo pot (Apd 13,4; 16,6-7) in omogočil zboru apostolov v Jeruzalemu, da se odloči (1.5,28). Pavla je poslal v Jeruzalem in ga posvaril (Apd 20,22:23-2; 1,11). Cerkev je obstajala in rasla z delovanjem Svetega Duha v vernikih.

Duh danes

Sveti Duh je vključen tudi v življenje današnjih vernikov:

  • Vodi nas k kesanju in nam daje novo življenje (Janez 16,8; 3,5-6)
  • Živi v nas, nas uči in vodi (1. Corinthians 2,10-13; Janez 14,16-17,26; Rimljani 8,14)
  • Srečuje nas v Svetem pismu, v molitvi in ​​prek drugih kristjanov. On je duh modrosti in nam pomaga gledati na stvari s pogumom, ljubeznijo in samoobvladovanjem (Ef.1,17; 2. Timotej 1,7)
  • Duh obrezuje, posvečuje in spreminja naša srca (Rimljanom 2,29; Efežanom 1,14)
  • Duh ustvarja v nas ljubezen in sad pravičnosti (Rim5,5; Efežanom 5,9; Galačani 5,22-23)
  • Duh nas postavi v cerkev in nam pomaga razumeti, da smo Božji otroci (1. Korinčanom 12,13; Rimljani 8,14-16)

V duhu moramo častiti Boga (Fil3,3; 2. Corinthians 3,6; Rimljani 7,6; 8,4-5). Poskušamo mu ugoditi (Galatom 6,8). Ko nas vodi Sveti Duh, nam daje življenje in mir (Rim 8,6). Po njem imamo dostop do Očeta (Efežanom 2,18). Pomaga nam v naši slabosti in se zavzema za nas (Rim 8,26-27.).

Sveti Duh nam daje tudi duhovne darove. Daje voditelje za Cerkev (Efežanom 4,11), Ljudje, ki opravljajo osnovne dobrodelne naloge v cerkvi (Rim 12,6-8) in tisti s posebnimi spretnostmi za posebne naloge (1. Korinčanom 12,4-11). Nihče nima vseh daril in ni vsako darilo dano vsem (vv. 28-30). Vse darove, duhovne ali ne, je treba uporabiti za delo kot celoto – celotno Cerkev (1. Korinčanom 12,7; 14,12). Vsako darilo je pomembno (1. Korinčanom 12,22-26). Do danes smo prejeli le prvine Duha, ki pa nam obeta veliko več za prihodnost (Rimljani 8,23; 2. Corinthians 1,22; 5,5; Efežanom 1,13-14.).

Sveti Duh je Bog v našem življenju. Vse, kar Bog počne, dela Sveti Duh. Pavel nas zato spodbuja, naj živimo v Svetem Duhu in po Svetem Duhu (Galačanom 5,25; Efežanom 4,30; 1. Tes 5,19). Zato poslušajmo, kaj pravi Sveti Duh. Kajti ko on govori, govori Bog.    

Michael Morrison