hudiča

Pekel je ločenost in odtujenost od Boga, ki so si jo izbrali nepoboljšljivi grešniki. V Novi zavezi se o peklu figurativno govori kot o »ognjenem jezeru«, »temi« in o geheni (po dolini Hinom blizu Jeruzalema, pogorišču umazanije). Pekel je opisan kot kazen, trpljenje, muka, večni propad, jok in škripanje z zobmi. Scheol in Hades, dva izraza iz izvirnih svetopisemskih jezikov, ki se pogosto prevajata kot "pekel" in "grob", se običajno nanašata na kraljestvo mrtvih. Sveto pismo uči, da bodo neskesani grešniki utrpeli drugo smrt v ognjenem jezeru, vendar ne pove popolnoma jasno, ali to pomeni uničenje ali zavestno duhovno odtujenost od Boga. (2. Solunjani 1,8-9; Matej 10,28; 25,41.46; Razodetje 20,14: 15-2; 1,8; Matej 13,42; psalm 49,14-15)

hudiča

»Če te tvoja desnica spravlja stran, jo odreži in vrzi od sebe. Bolje je zate, da pogine eden tvojih udov in da vse tvoje telo ne gre v pekel« (Matej 5,30). Pekel je nekaj zelo resnega. Jezusovo opozorilo moramo jemati resno.

Naš pristop

Naša vera opisuje pekel kot "Ločitev in odtujenost od Boga, ki so jo izbrali nepoboljšljivi grešniki." Ne navajamo, ali ta ločitev in odtujenost pomenita večno trpljenje ali popolno prenehanje zavesti. Dejansko pravimo, da Sveto pismo tega ne pojasnjuje povsem jasno.

Ko gre za pekel, moramo poslušati Jezusa, tako kot pri mnogih drugih temah. Če Jezusa vzamemo resno, če ga uči o milosti in usmiljenju, ga moramo resno razumeti, ko govori o kaznovanju. Konec koncev, usmiljenje ne pomeni veliko, razen če nas nekaj ne prihrani.

Opozorila o požaru

V prispodobi je Jezus opozoril, da bodo hudobni vrženi v ognjeno peč3,50). V tej prispodobi ni govoril o upepeljevanju, ampak o »joku in škripanju z zobmi«. V drugi priliki Jezus opisuje kazen odpuščenega služabnika, ki ni odpustil svojemu soslužabniku, kot »kazen« (Matej 18,34). Druga prilika opisuje hudobnega človeka, ki je bil zvezan in vržen »ven v temo« (Matej 22,13). Ta tema je opisana kot kraj joka in cvokotanja zob.

Jezus ne pojasni, ali ljudje v temi trpijo zaradi bolečine ali žalosti, in ne pojasni, ali meljejo zobe iz obžalovanja ali iz jeze. To ni namen. Pravzaprav usodo zla nikoli ni podrobno opisal.

Vendar Jezus ljudi jasno svari, naj se ne oklepajo ničesar, zaradi česar bodo vrženi v večni ogenj. »Če pa te tvoja roka ali tvoja noga zapelje, jo odsekaj in vrzi od sebe,« je opozoril Jezus. »Bolje je zate, da prideš v življenje hrom ali hrom, kot da imaš dve roki ali dve nogi in te vržejo v večni ogenj« (Matej 18,7-8.). Bolje je, da se v tem življenju zatajiš, kot pa biti »vržen v peklenski ogenj« (9. verz).

Ali kazen za hudodelce traja večno? Na tej točki lahko Sveto pismo razlagamo na različne načine. Nekateri verzi kažejo na večno kazen, drugi pa na omejeno trajanje. Ampak v vsakem primeru se je treba v vsakem primeru izogniti.

To me spominja na knjigo InterVarsity Press na to temo, Dva pogleda na pekel. Edward Fudge zagovarja uničenje; Robert Peterson zagovarja večno trpljenje. Na naslovnici te knjige sta dva moška, ​​oba z rokami pred seboj
glava v izrazu strahu ali groze. Graf naj bi to izrazil,
Čeprav obstajata dva pogleda na pekel, je grozno, ne glede na to, kako vidimo pekel. Bog je usmiljen, toda človek, ki nasprotuje Bogu, zavrača njegovo usmiljenje in trpi.

Pisma Nove zaveze

Jezus je uporabil različne podobe, da bi kaznoval tiste, ki zavračajo Božjo milost: ogenj, temo, tesnobo in uničenje.

Tudi apostoli so govorili o sodbi in kazni, vendar so to opisali na različne načine. Pavel je zapisal: »Tistim, ki so prepirljivi in ​​nepokorni resnici, pa sta nemilost in jeza pokorna krivici; Stiska in stiska nad vsemi dušami ljudi, ki delajo zlo, najprej nad Judi in tudi nad Grki« (Rimljanom 2,8-9.).

O tistih, ki so preganjali cerkev v Tesaloniki, je Pavel zapisal: "Trpeli bodo kazen, večno pogubljenje od Gospodove navzočnosti in njegove veličastne moči" (2. Solunjani 1,9). Zato v naših prepričanjih pekel definiramo kot »ločenost in odtujenost od Boga«.

Stara zaveza kazen za zavrnitev Mojzesove postave je bila smrt, toda kdor zavestno zavrača Jezusa, si zasluži večjo kazen, pravi Hebrejcem 10,28-29: "Grozno je pasti v roke živega Boga" (v. 31). Bog je usmiljen nad mejami domišljije, a ko človek zavrne njegovo usmiljenje, ostane samo sodba. Bog ne želi, da bi kdo trpel grozote pekla – želi, da vsi pridejo do kesanja in odrešenja (2. Peter 2,9). Toda tisti, ki zavrnejo tako čudovito milost, bodo trpeli. To je njihova izbira, ne božja. Zato naša vera pravi, da so si pekel »izbrali nepoboljšljivi grešniki«. To je pomemben del slike.

Pomemben del slike je tudi božja končna zmaga. Vse bo pod Kristusovim nadzorom, ker je odkupil vse stvarstvo (1. Korinčanom 15,20-24; Kološani 1,20). Vse bo urejeno. Celo smrt in kraljestvo mrtvih bosta na koncu uničena (Razodetje 20,14). Sveto pismo nam ne pove, kako pekel spada v to sliko, niti ne trdimo, da vemo. Verjamemo le, da bo Bog, ki je poln pravičnosti in usmiljenja, vse skupaj uspešno zaključil na najboljši možni način.

Pravičnost in milost Božja

Nekateri pravijo, da Bog ljubezni ne bo mučil ljudi za vso večnost. Sveto pismo pokaže, da je Bog sočuten. Namesto tega bi osvobodil ljudi iz njihove bede, namesto da bi jim pustil, da trpijo večno. Mnogi verjamejo, da je tradicionalna doktrina večno kaznovalnega pekla napačno predstavljena kot osvetoljubni sadist, ki postavlja grozljiv primer. Poleg tega ne bi bilo prav, da bi večno kaznovali ljudi za življenje, ki je trajalo le nekaj let ali desetletij.

Toda upor proti Bogu je neskončno grozljiv, pravijo nekateri teologi. Ne moremo meriti zla v času, ki je potreben, da ga storimo, razlagajo. Umor lahko traja le nekaj minut, vendar se lahko posledice razširijo na desetletja ali stoletja. Pravijo, da je upor proti Bogu najhujši greh v vesolju, zato si zasluži najhujšo kazen.

Težava je v tem, da ljudje ne razumejo dobro pravice ali usmiljenja. Ljudje niso usposobljeni za sojenje – Jezus Kristus pa je. Svet bo sodil s pravičnostjo (Psalm 9,8; Janez 5,22; Rimljani 2,6-11). Lahko zaupamo njegovi presoji, saj vemo, da bo hkrati pravičen in usmiljen.

Ko se obravnava tema pekla, se zdi, da nekateri deli Svetega pisma poudarjajo bolečino in kaznovanje, drugi pa uporabijo podobe uničenja in konca. Namesto da bi skušali uskladiti en opis z drugim, se pogovorimo. Ko gre za pekel, moramo zaupati Bogu, ne naši domišljiji.

Od vsega, kar je Jezus rekel o peklu, je najpomembnejše, da je Jezus rešitev problema. V njem ni nobene obsodbe (Rim 8,1). On je pot, resnica in večno življenje.

Joseph Tkach

hudiča