Naš trojedni Bog: živa ljubezen

033 naša troedina Bog, ki živi ljubezen Na vprašanje o najstarejšem bitju se nekateri lahko sklicujejo na 10.000-letne borovce Tasmanije ali na 40.000-letni grm. Drugi morda pomislijo na letno morsko trto 200.000 na obali španskih Balearskih otokov. Stare, kot so lahko te rastline, obstaja nekaj veliko starejšega - in to je večni Bog, razkrit v Svetem pismu kot živa ljubezen. Ljubezen izraža Božje bistvo. Ljubezenska odločitev med osebami Trojice (Trojice) je že obstajala pred ustvarjanjem časa, od večnosti. Še nikoli ni bilo časa, ko prava ljubezen ni obstajala, ker je naš večni, troedini Bog vir resnične ljubezni.

Avguštin Hiponski (um. 430) je to resnico poudaril tako, da je Očeta označil kot »ljubitelja«, Sina kot »ljubljenega« in Svetega Duha kot ljubezen med njima. Iz svoje neskončne, neskončne ljubezni je Bog ustvaril vse, kar obstaja, vključno z vami in mano. Teolog Colin Gunton v svojem delu The Triune Creator zagovarja to trinitarno razlago stvarstva in trdi, da moramo za pričevanje vzeti celotno Sveto pismo in ne le zgodbo o stvarjenju. 1. Mojzesova knjiga. Gunton poudarja, da ta pristop ni nov – tako je stvarjenje razumela zgodnja krščanska cerkev. Irenej je na primer opazil, da je trinitarna perspektiva popolnoma jasno videti stvarstvo v luči tega, kar se je zgodilo v Jezusu. Bog, ki je vse ustvaril iz nič (ex nihilo), je to storil namerno – iz ljubezni, v ljubezni in zaradi ljubezni.

Thomas F. Torrance in njegov brat James B. sta govorila, da je stvarjenje rezultat neskončne božje ljubezni. To postane jasno v besedah Vsemogočnega: "Naredimo človeka po svoji podobi [...]" (1. Mose 1,26). V izrazu »Pustite nam ...« se nanašamo na troedino bistvo Boga. Nekateri svetopisemski eksegeti se s tem ne strinjajo in trdijo, da ta pogled s sklicevanjem na Trojico vsiljuje novozavezno razumevanje Stare zaveze. Običajno ocenjujejo »Pustimo [...]« kot literarno slogovno sredstvo (Pluralis Majestatis) ali pa ga vidijo kot znak, da Bog govori angelom kot svojim soustvarjalcem. Vendar pa Sveto pismo angelom nikjer ne pripisuje ustvarjalne moči. Poleg tega bi morali razlagati celotno Sveto pismo glede na Jezusovo osebo in njegov nauk. Bog, ki je rekel: "Naj..." je bil Troedini Bog, pa če so naši predniki to vedeli ali ne.

Če beremo Sveto pismo z mislijo na Jezusa, spoznamo, da Božje ustvarjanje ljudi po njegovi podobi jasno izraža njegovo naravo, ki se kaže v ljubezni. V Kološanih 1,15 in v 2 Korinčanom 4,4 izvemo, da je sam Jezus podoba Boga. On nam odseva podobo Očeta, ker sta On in Oče enotna v odnosu popolne ljubezni drug do drugega. Sveto pismo nam pove, da je Jezus povezan s stvarstvom (torej vključno s človeštvom), tako da ga omenja kot »prvorojenega« nad vsem stvarstvom. Pavel Adama imenuje podoba (antitip) Jezusa, »ki je imel priti« (Rim 5,14). Jezus je tako rekoč arhetip vsega človeštva. Po Pavlovih besedah je Jezus tudi »zadnji Adam«, ki kot »oživljajoči duh« prenavlja grešnega Adama (1 Kor.5,45) in tako, da človeštvo hodi po svoji podobi.

Kot nam pravi Sveto pismo, smo »oblekli novega [človeka], ki se prenavlja v spoznanju po podobi njega, ki ga je naredil« (Kološanom). 3,10), in »vsi z odkritimi obrazi zrejo Gospodovo slavo [...]; in spremenjeni bomo v njegovo podobo iz ene slave v drugo po Gospodu, ki je Duh" (2. Corinthians 3,18). Pisec Hebrejcem nam pravi, da je Jezus »odsev njegove [Božje] slave in podoba njegove lastne narave« (Heb. 1,3). On je prava podoba Boga, ki je okusil smrt za vse, ko je prevzel našo človeško naravo. Ko je postal eno z nami, nas je posvetil in naredil za svoje brate in sestre (Hebrejcem 2,9-15). Ustvarjeni smo bili in zdaj ponovno nastajamo po podobi Božjega Sina, ki tudi nam odseva svete, ljubeče odnose v Trojici. Živeti moramo, se gibati in biti v Kristusu, ki je zakoreninjen v občestvu treh oseb ljubezni Očeta, Sina in Svetega Duha. V Kristusu in s Kristusom smo Božji ljubljeni otroci. Na žalost pa tisti, ki ne morejo prepoznati božje troedine, ljubezni prevzete entitete, zlahka izgubijo to pomembno resnico, ker namesto tega sprejmejo različne napačne predstave:

Einen tritheismki zanika Božjo edinstveno enotnost in po kateri obstajajo tri neodvisne božanstva, pri čemer se vsem odnosom pripisuje zunanjost in ne značilnost, ki je neločljivo povezana z Božjim bistvom.
Einen modalismčigar poučevanje kaže na nepodeljeno naravo Boga, ki se pojavi v različnih časih v enem od treh različnih načinov bivanja. Ta doktrina tudi zanika vsak notranji ali zunanji odnos z Bogom.
Einen Subordinationismki uči, da je Jezus stvarstvo (ali božansko bitje, ki pa je podrejeno Očetu) in tako ne za vedno bog podoben Sin Vsemogočnega. Ta nauk tudi zanika, da Bog v svojem bistvu prebiva v trinitarnem odnosu, ki ga vzdržuje večno sveta ljubezen.
Druge nauke, ki ob podpori doktrine Trojice ne morejo dojeti svoje lastne slave: da je Trojedni Bog utelesil in dal ljubezen v svoji naravi, še preden je prišlo do stvaritve.

Razumevanje, da je troedini Bog ljubezen iz njegove lastne narave, nam pomaga, da v ljubezni prepoznamo temelje vsega bitja. Poudarek tega razumevanja je, da vse izhaja in se vrti okoli Jezusa, ki razodeva Očeta in pošilja Svetega Duha. Tako se razumevanje Boga in njegove stvaritve (vključno s človeštvom) začne s tem vprašanjem: Kdo je Jezus?

Nedvomno je trinitarično mišljenje, da je Oče ustvaril vse in vzpostavil svoje kraljestvo tako, da je svojega Sina postavil v središče svojega načrta, usode in razodetja. Sin poveličuje Očeta in Oče poveličuje Sina. Sveti Duh, ki ne govori zase, nenehno kaže na Sina, poveličuje Sina in Očeta. Oče, Sin in Sveti Duh se veselijo tega troedinega medsebojnega delovanja, ki ga poganja ljubezen. In ko mi, Božji otroci, pričujemo za Jezusa kot svojega Gospoda, to delamo po Svetem Duhu v Očetovo slavo. Kot je prerokoval, je prava služba vere »v duhu in resnici«. S čaščenjem Očeta, Sina in Svetega Duha se poklanjamo Starejšemu, ki nas je ustvaril v ljubezni, da bi ga mi ljubili in ostali v njem za vedno.

Ki ga nosi ljubezen,

Joseph Tkach
Predsednik GRACE COMMUNION INTERNATIONAL