Audio
Božji odnos z njegovimi ljudmi
V starih plemenskih družbah je moški, ko je želel posvojiti otroka, v preprostem obredu izrekel naslednje besede: »Jaz mu bom oče in on bo moj sin. »Med poročno slovesnostjo je bil izrečen podoben stavek: 'Ona je moja žena in jaz sem njen mož'. V navzočnosti prič so zvezo, v katero sta stopila, obsodili in s temi besedami tudi uradno potrdili.
Kot v družini
Ko je Bog želel izraziti svoj odnos s starodavnim Izraelom, je včasih uporabil podobne besede: »Jaz sem Izraelov oče in Efraim je moj prvorojeni sin« (Jeremija 3 Kor.1,9). Uporabil je besede, ki opisujejo odnos – na primer med starši in otroki. Bog uporablja zakon tudi za opis razmerja: »Kdor te je ustvaril, je tvoj mož ... poklical te je k sebi kot ženo« (Izaija 54,5-6). "Zasnubil te bom za vse večne čase" (Hosea 2,21).
Veliko pogosteje je odnos izražen na naslednji način: »Ti boš moje ljudstvo in jaz bom tvoj Bog.« V starem Izraelu je beseda »ljudstvo« pomenila, da med njimi obstaja močan odnos. Ko je Ruta rekla Naomi: »Tvoje ljudstvo je moje ljudstvo« (Rut 1,16), je obljubila novo in trajno zvezo. Izjavljala se je, kam bo zdaj sodila. Potrditev v času dvoma Ko Bog reče: "Vi ste moje ljudstvo," (kot Ruth) bolj poudarja odnos kot pripadnost. "Navezan sem nate, ti si mi kot družina." Bog to večkrat pove v knjigah prerokov kot v vseh prejšnjih spisih skupaj.
Zakaj se to pogosto ponavlja? To je bilo zaradi pomanjkanja lojalnosti Izraela, ki je dvomilo v odnos. Izrael je zanemaril njegovo zavezo z Bogom in častil druge bogove. Zato je Bog dovolil osvajanju severnih plemen Asirije in ljudstvu. Večina starozaveznih prerokov je živela malo pred osvajanjem Judovega naroda in njihovim prehodom v suženjstvo s strani Babiloncev.
Ljudje so se spraševali. Da je vsega konec? Ali nas je Bog zapustil? Preroki so samozavestno ponavljali: Ne, Bog nas ni zapustil. Še vedno smo njegovo ljudstvo in on je še vedno naš Bog. Preroki so napovedali narodno obnovo: ljudstvo se bo vrnilo v svojo zemljo in, kar je najpomembneje, vrnilo se bo k Bogu. Pogosto se uporablja prihodnjik: "Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog". Bog jih ni izgnal; obnovil bo odnos. On bo to uresničil in bo bolje, kot je bilo.
Sporočilo preroka Izaija
»Vzgajal sem otroke in skrbel zanje in po meni so uspevali, vendar so mi obrnili hrbet,« pravi Bog po Izaiju. »Odvrnili so se od Gospoda, zavrgli Svetega Izraelovega in se mu odpovedali« (Izaija 1,2 & 4; Novo življenje). Zaradi tega so ljudje odšli v ujetništvo. "Zato mora moje ljudstvo oditi, ker je brez razuma" (Izaija 5,13; Novo življenje).
Zdelo se je, kot da je razmerja konec. »Izgnal si svoje ljudstvo, Jakobovo hišo,« beremo v Izaiju 2,6. Vendar pa naj to ne bi bilo večno: »Ne boj se, ljudstvo moje, ki prebivaš na Sionu ... Kajti le še malo časa je ostalo in moje nemilosti bo konec« (10,24-25). "Izrael, ne bom te pozabil!"4,21). »Kajti Gospod je tolažil svoje ljudstvo in se usmilil svojih ubogih« (49,13).
Preroki so govorili o veliki vrnitvi v domovino: »Kajti Gospod se bo usmilil Jakoba in še enkrat izvolil Izraela ter ga postavil v njihovo deželo« (1. Mojz.4,1). »Hočem reči severu: Daj mi!, in jugu: Ne zadržuj se! Pripeljite moje sinove od daleč in moje hčere s konca zemlje« (Št3,6). "Moje ljudstvo bo prebivalo na mirnih travnikih, v varnih bivališčih in v ponosnem počitku" (Lev2,18). »Gospod Bog bo obrisal solze z vsakega obraza ... Takrat bodo rekli: 'Glej, naš Bog, v katerem smo upali, da nam pomaga'« (2 Kor.5,8-9). In Bog jim je rekel: »Vi ste moje ljudstvo« (5. Mojz1,16). »Vi ste moje ljudstvo, sinovi, ki niste lažnivi« (6. Mojz3,8).
Obstaja dobra novica, ne samo za Izrael, ampak za vsakega človeka: »Tujci se jim bodo pridružili in bodo pridruženi Jakobovi hiši« (1. Mojz.4,1). »Noben tujec, ki se je obrnil h Gospodu, naj ne reče: Gospod me bo ohranil ločenega od svojega ljudstva« (5. Mojz.6,3). »Gospod nad vojskami bo pripravil bogato jed za vsa ljudstva na tej gori« (2 Kor5,6). Rekli bodo: "To je Gospod ... veselimo se in veselimo njegovega odrešenja" (2 Kor.5,9).
Sporočilo preroka Jeremije
Jeremiah združuje družinske slike: »Mislil sem si: Kako naj te držim kot svojega sina in ti dam to drago deželo ... Mislil sem, da me boš takrat klical »Dragi oče« in me ne boš zapustil. Izraelova hiša pa mi ni bila zvesta, kakor žena ni zvesta zaradi svojega ljubimca, govori Gospod« (Jeremija 3,19-20). »Niso držali moje zaveze, čeprav sem bil njihov gospod [mož]« (Lev1,32). Na začetku je Jeremija prerokoval, da je razmerja konec: »Niso od Gospoda! Zaničujeta me, govori Gospod, hiša Izraelova in hiša Judova« (5,10-11). "Izrael sem kaznoval zaradi njenega prešuštva in jo odpustil ter ji dal ločitveno pismo" (3,8). Vendar to ni trajna zavrnitev. »Ali ni Efraim moj dragi sin in moj dragi otrok? Kajti ne glede na to, kako pogosto mu grozim, se ga moram spomniti; zato se mi trga srce, da se mu moram usmiliti, govori Gospod« (Lev1,20). »Kako dolgo boš zavajala, ti odpadniška hči?« (Lev1,22). Obljubil je, da jih bo obnovil: »Zbral bom ostanek svoje črede iz vsake dežele, kamor sem jih pregnal« (2 Kor.3,3). »Prihaja čas, govori Gospod, ko bom obrnil usodo svojega ljudstva Izraela in Juda, govori Gospod« (30,3). »Glej, pripeljem jih iz severne dežele in jih zberem s konca zemlje« (Lev.1,8). "Odpustil jim bom njihovo krivico in se ne bom nikoli spomnil njihovega greha" (Lev1,34). »Izrael in Juda ne bosta ovdovela, zapuščena od svojega Boga, Gospoda nad vojskami« (5. Mojz.1,5). Najpomembneje pa je, da jih bo Bog spremenil, da bodo zvesti: "Vrnite se, odpadni otroci, in ozdravil vas bom vaše neposlušnosti" (3,22). »Dal jim bom srce, da me bodo spoznali, da sem jaz Gospod« (2 Kor4,7).
»Svojo postavo bom položil v njihova srca in jim jo zapisal v misli« (Lev1,33). »Dal jim bom eno mišljenje in eno ravnanje ... in strah pred seboj jim bom položil v srca, da ne bodo odšli od mene« (Lev.2,39-40). Bog obljublja prenovo njunega odnosa, kar pomeni sklenitev nove zaveze z njima: »Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog« (2 Kor.4,7; 30,22; 31,33; 32,38). »Jaz bom Bog vsem Izraelovim rodbinam in oni bodo moje ljudstvo« (Lev1,1). »Sklenil bom novo zavezo z Izraelovo hišo in z Judovo hišo« (Lev1,31). »Z njimi bom sklenil večno zavezo, da jim ne bom zanemarjal delati dobrega« (Lev.2,40).
Jeremija je videl, da bodo tudi pogani del tega: »Zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu: glej, izruval jih bom iz njihove dežele in izruval bom Judovo hišo iz med njimi. … In zgodilo se bo, ko se bodo od mojega ljudstva naučili priseči pri mojem imenu: Kakor živi Gospod! ... tako bodo prebivali sredi mojega ljudstva« (1. Mojz2,14-16.).
Prerok Ezekiel ima podobno sporočilo
Prerok Ezekiel opisuje tudi Božji odnos z Izraelom kot poroko: »Šel sem mimo tebe in te pogledal, in glej, čas je bil, da ti snubim. Razgrnil sem svoj plašč čezte in pokril tvojo nagoto. In prisegel sem ti in sklenil zavezo s teboj, govori Gospod Bog, da boš moj« (Ezekiel 1 Kor 6,8). V drugi analogiji se Bog opisuje kot pastir: »Kakor pastir išče svoje ovce, ko se oddaljijo od njegove črede, tako bom jaz iskal svoje ovce in jih rešil iz vsakega kraja, kjer so bile razkropljene« (Lev.4,12-13). Po tej analogiji modificira besede o razmerju: »Ti boš moja čreda, čreda moje paše in jaz bom tvoj Bog« (Lev.4,31). Napoveduje, da se bodo ljudje vrnili iz izgnanstva in bo Bog spremenil njihova srca: »Dal jim bom drugačno srce in jim dal novega duha, vzel bom kamnito srce iz njihovega telesa in jim dal srce iz mesa, tako da jim hodi po mojih zapovedih in se drži mojih postav in jih izpolnjuj. In oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog« (11,19-20). Razmerje je opisano tudi kot zaveza: »Jaz pa se bom spomnil svoje zaveze, ki sem jo sklenil s teboj v dneh tvoje mladosti, in sklenil bom s teboj večno zavezo« (1 Kor.6,60). Prebival bo tudi med njimi: »Prebival bom med njimi in jim bom Bog, in oni bodo moje ljudstvo« (Lev.7,27). »Tukaj bom prebival med Izraelci za vedno. In hiša Izraelova ne bo več oskrunila mojega svetega imena« (43,7).
Sporočilo malih prerokov
Prerok Ozej opisuje tudi prekinitev odnosa: »Niste moje ljudstvo, zato tudi jaz nočem biti vaše« (Ozej 1,9). Namesto običajnih besed za poroko uporablja besede za ločitev: "Ona ni moja žena in jaz nisem njen mož!" (2,4). Toda kot se je zgodilo pri Izaiju in Jeremiju, je to pretiravanje. Ozea hitro doda, da razmerja še ni konec: "Takrat, pravi Gospod, me boš imenoval 'moj mož' ... zaročen ti bom na veke vekov" (2,18 in 21). "Usmilil se bom Lo-Ruhame [neljubljenih] in rekel bom Lo-Ammiju [ne mojemu ljudstvu], 'Ti si moje ljudstvo,' oni pa bodo rekli: 'Ti si moj Bog.'« (2,25). »Spet bom ozdravil njihovo odpadništvo; rad bi jo ljubil; zakaj moja jeza se bo odvrnila od njih« (1 Kor4,5).
Prerok Joel najde podobne besede: "Tedaj bo Gospod ljubosumen nad svojo deželo in prizanesel svojemu ljudstvu" (Joel 2,18). "Moje ljudstvo se ne bo več sramovalo" (2,26). Tudi prerok Amos piše: »Obrnil bom ujetništvo svojega ljudstva Izraela« (Am 9,14).
»Spet se nas bo usmilil,« piše prerok Miha. »Zvest boš Jakobu in izkazal boš usmiljenje Abrahamu, kakor si prisegel našim starim očetom« (Mic 7,19-20). Prerok Zaharija daje dober povzetek: »Raduj se in veseli, o sionska hči! Kajti glej, prihajam in bom prebival pri tebi, govori Gospod« (Zaharija 2,14). »Glej, odkupil bom svoje ljudstvo iz vzhodne dežele in iz zahodne dežele in jih pripeljal domov, da bodo prebivali v Jeruzalemu. In oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog v zvestobi in pravičnosti« (8,7-8.).
V zadnji knjigi Stare zaveze piše prerok Malahija: »Moji bodo, govori Gospod nad vojskami, na dan, ki ga bom naredil, in usmilil se jih bom, kakor se človek usmili svojega sina, služi" (mal 3,17).
Michael Morrison
