Audio
Za izpolnitev zakona
»Pravzaprav je čista milost, da si odrešen. Ničesar ne moreš narediti zase, razen da zaupaš v to, kar ti Bog daje. Nisi si tega zaslužil s tem, da si karkoli naredil; kajti Bog ne želi, da bi se kdorkoli lahko skliceval na svoje dosežke pred njim« (Efežanom 2,8-9GN).
Pavel je zapisal: »Ljubezen ne škodi bližnjemu; torej je ljubezen izpolnitev postave« (Rimljanom 13,10 Zürichska Biblija). Zanimivo je, da smo seveda nagnjeni k temu, da to izjavo obrnemo. Še posebej, ko gre za odnose, želimo vedeti, kje smo. Želimo biti sposobni jasno videti, uporabiti standard o našem odnosu do drugih. Idejo, da je zakon način izpolnitve ljubezni, je veliko lažje izmeriti in obvladati kot idejo, da je ljubezen način izpolnitve zakona.
Na ta način razmišljanja obstaja težava, da lahko oseba izpolni zakon brez ljubezni. Toda ne moremo ljubiti, ne da bi s tem izpolnili zakon. Zakon daje navodila, kako se bo obnašal oseba, ki jo ljubi. Razlika med zakonom in ljubezni je v tem, da ljubezen deluje od znotraj, oseba se spremeni od znotraj; po drugi strani pa zakon vpliva le na zunanje, zunanje vedenje.
To je zato, ker imata ljubezen in pravo zelo različne zamisli. Oseba, ki jo vodi ljubezen, ne potrebuje navodil o tem, kako se obnašati ljubeče, ampak jo potrebuje oseba, ki jo vodi zakon. Bojimo se, da se brez močnih vodilnih načel, kot je zakon, ki nas prisili, da delujemo pravilno, verjetno ne bomo ustrezno obnašali. Resnična ljubezen pa ni pogojna, ne more biti prisiljena ali prisiljena. Daje se svobodno in svobodno, sicer ni ljubezen. Lahko je prijazno sprejemanje ali priznanje, vendar ne ljubezen, ker ljubezen ni pogoj. Posvojitev in priznanje sta običajno pogojna in pogosto zamenjana z ljubeznijo.
To je razlog, da tako imenovano ljubezen tako zlahka premagamo, ko ljudje, ki jih imamo radi, ne izpolnjujejo naših pričakovanj in zahtev. Tovrstna ljubezen je res samo priznanje, ki ga damo ali zadržujemo, odvisno od vedenja. Mnogi od nas so na ta način obravnavani s strani staršev, učiteljev in nadrejenih, svoje otroke pa pogosto obravnavamo z izgubljenimi mislimi.
Morda se zato počutimo tako neprijetno zaradi ideje, da je vera v Kristusa presegla zakon. Želimo meriti druge z nečim. Ampak, če so jih z milostjo rešili z vero, kaj so v resnici, potem ne potrebujemo več lestvice. Če jih Bog ljubi kljub svojim grehom, kako jih lahko tako malo ocenimo in jih zadržimo, če ne delujejo v skladu z našimi idejami?
No, dobra novica je, da smo po milosti vsi rešeni samo z vero. Za to smo lahko zelo hvaležni, ker nihče razen Jezusa ni dosegel mere odrešenja. Hvala Bogu za njegovo brezpogojno ljubezen, s katero nas odkupi in nas spremeni v Kristusovo naravo!
Joseph Tkack
