Bodite velikan vere

Ali želite biti oseba, ki ima vero? Ali želite vero, ki lahko premika gore? Bi radi sodelovali v veri, ki lahko oživi mrtve, v veri, kakršna je David, ki bi lahko ubil velikana? V vašem življenju je morda veliko velikanov, ki jih želite uničiti. To velja za večino kristjanov, vključno z mano. Ali želite postati velikan vere? Lahko, ne moreš pa sam!

Pogosto kristjani, ki so opravili 11. Preberite poglavje Hebrejcem, za katerega bi se imeli za izjemno srečo, če bi se ujemali s samo eno od teh oseb iz svetopisemske zgodovine. Tedaj bi bil tudi Bog zadovoljen z vami. To stališče je posledica dejstva, da večina kristjanov verjame, da bi nas ta odstavek moral voditi, da bi bili podobni njim in jih posnemali. Vendar to ni v njegovem cilju in niti Stara zaveza ne predstavlja tega cilja. Po naštevanju vseh mož in žena, ki so bili imenovani za predstavnike svoje vere, avtor nadaljuje z besedami: »Zato tudi mi, ki smo obkroženi s takšnim oblakom prič, želimo odložiti vsa bremena in greh, ki ga tako zlahka nas zapelje v past. Želimo vztrajno teči v tekmi, ki je pred nami, in gledati na tistega, ki je pred našo vero in jo dopolnjuje, na Jezusa« (Hebrejcem 12,1-2 ZB). Ste kaj opazili pri teh besedah? Tisti velikani vere se imenujejo priče, toda kakšne priče so bili? Odgovor na to najdemo v Jezusovi izjavi, ki jo lahko preberemo v Janezovem evangeliju: »Moj Oče dela do danes in tudi jaz delam« (Jn. 5,17). Jezus je trdil, da je Bog njegov Oče. »Zato so ga Judje še bolj poskušali ubiti, ker ni samo kršil sobote, ampak je tudi rekel, da je Bog njegov Oče in se je izenačil z Bogom« (Janez 5,18). Ker se zaveda, da mu niso verjeli, jim pove, da ima štiri priče, ki dokazujejo, da je Božji Sin.

Jezus imenuje štiri priče

Jezus priznava, da samo njegovo pričevanje ni verodostojno: »Če pričam sam o sebi, moje pričevanje ni resnično« (Janez 5,31). Če tudi Jezus ne more pričati o sebi, kdo lahko? Kako vemo, da govori resnico? Kako vemo, da je Mesija? Kako vemo, da nam lahko s svojim življenjem, smrtjo in vstajenjem prinese odrešenje? No, on nam pove, kam naj obrnemo pogled glede tega. Tako kot državni tožilec, ki pokliče priče, da preverijo obtožbo ali obtožbo, Jezus imenuje Janeza Krstnika za svojo prvo pričo: »Nekdo drug je tisti, ki priča o meni; in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, resnično. Poslali ste k Janezu in on je pričal resnico »(Jn 5,32-33). Jezusu je pričeval z besedami: "Glej, to je Božje Jagnje, ki nosi greh sveta!" (Johannes 1,29).
Drugo pričevanje so dela, ki jih je Jezus storil po svojem Očetu: »Jaz pa imam večje pričevanje kot Janezovo; kajti dela, ki mi jih je Oče dal dokončati, prav ta dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, da me je Oče poslal« (Janez 5,36).

Vendar nekateri Judje niso verjeli Janezu ali Jezusovim naukom in čudežem. Zato je Jezus dal še tretjo pričevanje: »Oče, ki me je poslal, je pričeval zame« (Jn 5,37). Ko je Janez Krstnik krstil Jezusa v Jordanu, je Bog rekel: »Ta je moj dragi Sin, ki je po mojem veselju; to bi moral slišati! »(Matej 17,5).

Nekateri njegovi poslušalci tistega dne niso bili ob reki in zato niso slišali božjih besed. Če bi tistega dne poslušali Jezusa, bi bili morda dvomljivi glede Jezusovih naukov in čudežev ali pa ne bi slišali božjega glasu na Jordanu, v nobenem primeru pa se ne bi mogli umakniti zadnji priči. Na koncu jim Jezus predstavi končno pričo, ki je na voljo. Kdo je bil ta priča?

Poslušajte Jezusove besede: »Preiskujete svete spise, ker mislite, da imate v njih večno življenje – in oni so tisti, ki pričajo o meni« (Janez 5,39 Npr.). Da, sveti spisi pričajo o tem, kdo je Jezus. O kakšnih spisih je tu govora? V času, ko je Jezus izrekel te besede, so bile besede iz Stare zaveze. Kako so pričevali o njem? Jezus tam ni nikoli izrecno omenjen. Kot že na začetku rečeno, o Janezu pričajo tam omenjeni dogodki in protagonisti. So njegove priče. Vsi ljudje v Stari zavezi, ki so hodili po veri, so bili senca prihodnjih stvari: »Ki so senca prihodnjih stvari, telo samo pa je Kristusovo« (Kološanom 2,17 Eberfeldska Biblija).

David in Goljat

Kaj ima vse to opraviti z vami kot bodočim velikanom vere? Pa vse! Obrnimo se na zgodbo o Davidu in Goljatu, zgodbo, v kateri je pastir tako močan v veri, da mu uspe z enim samim kamnom spraviti velikana na tla (1. Samuelova knjiga 17). Mnogi od nas beremo to zgodbo in se sprašujemo, zakaj nimamo Davidove vere. Verjamemo, da so bili posneti, da bi nas naučili, kako postati kot David, da bi tudi mi lahko enako verjeli v Boga in premagali velikane v svojem življenju.

V tej zgodbi pa David ne predstavlja nas osebno. Zato se ne bi smeli videti na njegovem mestu. Kot znanilec prihodnosti je pričeval za Jezusa kot druge priče, navedene v Pismu Hebrejcem. Za nas so predstavniki izraelske vojske, ki so se v strahu umaknile Goljatu. Naj razložim, kako jaz to vidim. David je bil pastir, a v 23. psalmu oznanja: »Gospod je moj pastir«. Jezus je o sebi govoril: »Jaz sem dobri pastir« (Jn 10,11). David je prišel iz Betlehema, kjer se je Jezus rodil (1. soboto 17,12). David naj bi šel na bojno polje po naročilu svojega očeta Jeseja (20. verz) in Jezus je rekel, da ga je poslal njegov oče.
Kralj Saul je obljubil, da bo svojo hčer dal v poroko s človekom, ki bi lahko ubil Goljata (1. soboto 17,25). Jezus se bo poročil s svojo cerkvijo, ko bo spet prišel. Goljat se je 40 dni posmehoval izraelski vojski (verz 16) in tudi 40 dni se je Jezus postil in ga je v puščavi skušal hudič (Matej 4,1-11). David se je obrnil k Goljatu in rekel: »Danes te bo Gospod izročil meni in jaz te bom ubil in ti odsekal glavo« (verz 46 ZB).

V zameno je Jezus postal im 1. Mojzesova knjiga prerokuje, da bo zdrobil glavo kače, hudiča (1. Mose 3,15). Takoj ko je bil Goljat mrtev, so izraelske vojske premagale Filistejce in mnoge od njih pobile. Vendar je bila bitka že dobljena s smrtjo Golijata.

Imate vero?

Jezus je rekel: »V svetu te je strah; vendar bodite dobre volje, jaz sem osvojil svet »(Jn 16,33). Resnica je, da nismo mi tisti, ki imamo vero, da se srečamo z velikanom, ki nam nasprotuje, ampak Jezusova vera. Ima vero za nas. Za nas je že premagal velikane. Naša edina naloga je spraviti v beg tisto, kar je ostalo od sovražnika. Sami od sebe nimamo vere. To je Jezus: »Hočemo gledati na tistega, ki je pred našo vero in jo izpopolnjuje« (Hebrejcem 12,2 Npr.).

Pavel to pravi takole: »Kajti po postavi sem umrl za postavo, da bi živel Bogu. Križan sem s Kristusom. Živim, a zdaj ne jaz, ampak Kristus živi v meni. Kajti to, kar zdaj živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je ljubil in se izročil zame« (Galačanom 2,19 - 20).
Kako torej postati velikan vere? Živeti v Kristusu in on v vas: »Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v svojem Očetu in vi ste v meni in jaz v vas« (Jn 1.4,20).

Velikani vere, omenjeni v Pismu Hebrejcem, so bili priče in znanilci Jezusa Kristusa, ki je pred in izpopolnjeval našo vero. Brez Kristusa ne moremo storiti ničesar! Ni David ubil Goljata. To je bil sam Jezus Kristus! Ljudje nimamo vere v tolikšni meri kot gorčično zrno, ki lahko premika gore. Ko je Jezus rekel: »Če bi imel vero kakor gorčično zrno, bi tej murvi rekel: Izvleci se in presadi se v morje, in on bi te ubogal« (Lk 1.7,6). Ironično je mislil: Sploh nimaš vere!

Draga bralka, zaradi tvojih dejanj in dosežkov si velikan vere. Niti to ne postanete tako, da Boga močno prosite, naj poveča vašo vero. To vam ne bo koristilo, ker ste že velikan vere v Kristusa in po njegovi veri boste premagali vse po njem in vanj! Vašo vero je že predhodil in izpopolnil. Naprej! Dol z golijatom!

avtor Takalani Musekwa