Pravo čaščenje

Glavna polemika med Judi in Samarijani v Jezusovih dneh je bila, kje je treba Boga častiti. Ker Samarijani niso imeli več deleža v templju v Jeruzalemu, so zavzeli stališče, da je gora Garizim pravi kraj za čaščenje Boga in ne Jeruzalema. Ko so gradili tempelj, so nekateri Samarijani Judom ponudili pomoč pri obnovi templja, Zerubabel pa jih je ostro zavrnil. Samarijani so se odzvali s pritožbo perzijskemu kralju in prenehali z delom (Esra [vesolje]] 4). Ko so Judje obnovili mestno obzidje Jeruzalema, je guverner Samarias zagrozil z vojaško akcijo proti Judom. Nazadnje so Samarijani na gori Gerizim zgradili svoj tempelj, ki so ga Judje zgradili leta 128 pr. Chr. Uničeno. Čeprav je bil temelj vaših religij Mojzesov zakon, sta bila huda sovražnika.

Jezus v Samariji

Večina Judov se je izogibala Samariji, toda Jezus je šel v to deželo s svojimi učenci. Bil je utrujen, zato je sedel pri vodnjaku blizu mesta Sychar in poslal svoje učence v mesto, da bi kupili hrano. (Janez 4,3-8.). Mimo je prišla ženska iz Samarije in Jezus ji je govoril. Bila je presenečena, da se je pogovarjal s Samarijanko, njegovi učenci pa, da se je pogovarjal z žensko (vv. 9 in 27). Jezus je bil žejen, a pri sebi ni imel ničesar, da bi potegnil vodo - ona pa je. Ženske se je dotaknilo dejstva, da je Jud dejansko nameraval piti iz posode za vodo Samarijanke. Večina Judov je takšno posodo po svojih obredih smatrala za nečisto. "Jezus je odgovoril in ji rekel: Če poznaš Božji dar in kdo je tisti, ki ti pravi: Daj mi kaj piti, ga boš prosila in dal ti bo žive vode" (Jn. 4,10).

Jezus je uporabil besedno igro. Izraz "živa voda" je običajno pomenil gibljivo, tekočo vodo. Žena je dobro vedela, da je v Sycharju edina voda v vodnjaku in da v bližini ni tekoče vode. Zato je vprašala Jezusa, o čem govori. « Jezus je odgovoril in ji rekel: Kdor bo pil to vodo, bo spet žejen; Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo dam, ne bo žejen večnosti, ampak voda, ki mu jo bom dal, bo postala v njem vir vode, ki bruha v večno življenje« (Janez 4,13-14.).

Je bila ženska pripravljena sprejeti duhovno resnico sovražnika vere? Bi pila judovsko vodo? Lahko je razumela, da se nikoli ne bo žejala s takim virom in se ji ne bo treba več truditi. Ker Jezus ni mogel dojeti resnice, o kateri je govoril, se je obrnil k temeljnemu problemu ženske. Predlagal je, naj pokliče moža in se vrne z njim. Čeprav je že vedel, da nima moža, je vseeno vprašala, mogoče kot znak njegove duhovne avtoritete.

Pravo čaščenje

Samarijanka je po tem, ko je izvedela, da je Jezus prerok, izpostavila starodavni spor med Samarijani in Judi o tem, kateri je pravi kraj za čaščenje Boga. "Naši očetje so častili na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti" (Janez 4,20).

«Jezus ji je rekel: Verjemi mi, žena, prišel bo čas, ko ne boš častila Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Ne veš, kaj častiš; a vemo, kaj častimo; kajti odrešenje prihaja od Judov. Toda ura prihaja in zdaj je, da bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici; kajti tudi Oče želi takšne častilce. Bog je duh in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici« (Jn 4,21-24.).

Ali je Jezus nenadoma spremenil temo? Ne, ni nujno. Janezov evangelij nam daje dodatne napotke: »Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in so življenje« (Janez 6,63). "Jaz sem pot in resnica in življenje" (Jn 14,6). Jezus je tej čudni Samarijanci razodel veliko duhovno resnico.

Toda ženska ni bila povsem prepričana, kaj naj si o tem misli, in je rekla: »Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo vse povedal. Jezus ji je rekel: Jaz govorim s teboj «(vv. 25-26).

Njegovo samoodkritje "To sem jaz" (Mesija) - je bilo zelo nenavadno. Jezus se je očitno dobro počutil in je lahko odkrito spregovoril o tem, da bi potrdil, da je to, kar ji je govoril, pravilno. Žena je zapustila posodo z vodo in odšla domov v mesto, da bi vsem povedala o Jezusu; in prepričala je ljudi, da se sami prepričajo, in mnogi so verjeli. "Toda mnogi Samarijani iz tega mesta so verjeli vanj zaradi besede žene, ki je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storil. Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in tam je ostal dva dni. In mnogi drugi so verjeli zaradi njegove besede «(v. 39-41).

Danes časti

Bog je duh in naš odnos z njim je duhoven. Poudarek našega čaščenja je bolj na Jezusu in našem odnosu z njim. On je vir žive vode, ki ga potrebujemo za svoje večno življenje. Zahteva naše soglasje, da jih potrebujemo in ga prosimo, da poteši žejo. Povedano drugače, v metafori Razodetja moramo priznati, da smo ubogi, slepi in goli ter prosijo Jezusa za duhovno bogastvo, vid in oblačila.

Molite v duhu in resnici, ko z Jezusom iščete, kar potrebujete. Za resnično pobožnost in čaščenje Boga ni značilno zunanje podobe, temveč vaš odnos do Jezusa Kristusa in pomeni slišati Jezusove besede in priti skozi njega do vašega duhovnega Očeta.

Joseph Tkach