Primerjaj, oceni in presodi

Živimo v svetu, ki živi predvsem po geslu: "Mi smo dobri, drugi pa vsi slabi". Vsak dan slišimo, kako skupine iz političnih, verskih, rasnih ali socialno-ekonomskih razlogov kričijo na druge ljudi. Zdi se, da socialni mediji to še poslabšajo. Naša mnenja so lahko na voljo tisočem več, kot bi si želeli, že dolgo, preden imamo priložnost razmisliti o besedah ​​in odgovoriti nanje. Še nikoli prej si različne skupine niso mogle vpiti tako hitro in tako glasno.

Jezus pripoveduje zgodbo o farizeju in cestninarju, ki molita v templju: »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden je bil farizej, drugi cestninar« (Lk 1.8,10). To je klasična prispodoba o "mi in drugimi". Farizej ponosno izjavlja: »Hvala ti, Bog, da nisem podoben drugim ljudem, roparjem, krivičnim ljudem, prešuštnikom ali celo temu cestninarju. Postim se dvakrat na teden in dajem desetino vsega, kar vzamem. Davnik pa je stal daleč stran in ni hotel dvigniti oči proti nebu, ampak se je udaril v prsi in rekel: Bog, usmiljen bodi do mene grešnika! (Luka 18,11-13.).

Tukaj Jezus opisuje neprekosljiv scenarij svojega časa »mi proti drugim«. Farizej je izobražen, čist in pobožen ter dela, kar je prav v njegovih očeh. Zdi se, da je tip "mi", ki bi ga človek rad vabil na zabave in praznovanja in sanja, da bi bil poročen s hčerko. Pobiralec davkov pa je eden od »drugih«; pobiral je davke od svojega ljudstva za okupacijsko moč Rima in bil sovražen. Toda Jezus svojo zgodbo konča s stavkom: »Povem vam: ta cestninar je šel opravičen v svojo hišo, ne tisti. Kajti kdor se povzdiguje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan »(Lk 18,14). Rezultat je šokiral njegovo občinstvo. Kako je lahko ta oseba, očitni grešnik tukaj, opravičena? Jezus rad razkriva, kaj se dogaja globoko v sebi. Z Jezusom ni primerjav "mi in drugi". Farizej je grešnik in tudi davkar. Njegovi grehi so manj očitni in ker jih drugi ne vidijo, je enostavno pokazati s prstom na "drugega".

Medtem ko farizej v tej zgodbi noče priznati svoje samopravičnosti, grešnosti in ponosa, se davkar zaveda svoje krivde. Toda dejstvo je, da smo vsi neuspešni in vsi potrebujemo istega zdravilca. »Govorim pa o pravičnosti pred Bogom, ki prihaja po veri v Jezusa Kristusa vsem, ki verujejo. Kajti tukaj ni razlike: vsi so grešniki in jim manjka slava, ki naj bi jih imeli pred Bogom, in so brez zaslug upravičeni po njegovi milosti z odrešitvijo, ki se je zgodila po Kristusu Jezusu »(Rimljanom 3,22-24.).

Zdravljenje in posvečenje prihajata z vero v Jezusa Kristusa vsem, ki verjamejo, torej tistim, ki se v tej zadevi strinjajo z Jezusom in mu tako omogočajo, da živi v njem. Ne gre za "mi proti drugim", gre le za vse nas. Naša naloga ni, da obsojamo druge ljudi. Dovolj je razumeti, da vsi potrebujemo odrešenje. Vsi smo prejemniki Božjega usmiljenja. Vsi imamo istega odrešenika. Ko prosimo Boga, da nam pomaga videti druge, kakršne vidi on, hitro razumemo, da v Jezusu nismo mi in drugi, samo mi. Sveti duh nam omogoča, da to razumemo.

od Grega Williamsa