Audio
Binkošti: Duh in novi začetki
Čeprav lahko v Svetem pismu preberemo, kaj se je zgodilo po Jezusovem vstajenju, ne moremo razumeti občutkov Jezusovih učencev. Videli so že več čudežev, kot si jih je večina ljudi lahko predstavljala. Jezusovo sporočilo so slišali tri leta in ga še vedno niso razumeli, a so mu še naprej sledili. Njegova drznost, zavedanje Boga in čut za usodo so naredili Jezusa edinstvenega. Križanje je bilo zanjo pretresljiv dogodek. Vsi upi Jezusovih učencev so se izjalovili. Njihovo navdušenje se je spremenilo v strah – zaklenili so vrata in se nameravali vrniti domov na službe, ki so jih nekoč imeli. Verjetno ste se počutili otrplo, psihično paralizirano.
Nato se je prikazal Jezus in z mnogimi prepričljivimi znaki pokazal, da je živ. Kako osupljiv razplet dogodkov! Kar so učenci videli, slišali in se dotaknili, je bilo v nasprotju z vsem, kar so prej vedeli o resničnosti. Bilo je nerazumljivo, dezorientirajoče, zagonetno, naelektreno, poživljajoče in vse naenkrat.
Po 40 dneh je Jezusa oblak dvignil v nebo in učenci so strmeli v nebo, verjetno onemeli. Dva angela sta jima rekla: »Možje Galilejci, zakaj stojite in gledate proti nebu? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebesa, bo spet prišel, kakor ste ga videli odhajati v nebesa« (Apd. 1,11). Učenci so se vrnili in z duhovnim prepričanjem ter občutkom svojega poslanstva v molitvi iskali novega apostola (Apd. 1,24-25). Vedeli so, da jih čaka delo in naloga, ki jo morajo opraviti, in vedeli so, da potrebujejo pomoč pri tem. Potrebovali so moč, moč, ki bi jim dala novo življenje na dolge proge, moč, ki bi jih regenerirala, prenovila in preobrazila. Potrebovali so Svetega Duha.
Krščanski praznik
»In ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi skupaj na enem mestu. In nenadoma je prišel hrup z neba kakor močna nevihta in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so se jim jeziki, razdeljeni in kakor ognjeni, in sedli so na vsakega izmed njih, in vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom ter začeli pridigati v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal razlog za govorjenje« (Apd. 2,1-4).
V Mojzesovih knjigah so bile binkošti opisane kot praznik žetve, ki se je zgodil proti koncu žetve žita. Binkošti so bile edinstvene med prazniki, ker je bil pri daritvi uporabljen kvas: "Iz svojih hiš prinesite dva hleba za daritev majanja, iz dveh desetin čiste moke, kvašene in pečene, kot daritev prvine Gospodu" (3. Mojzes 23,17). V judovski tradiciji so bile binkošti povezane tudi z dajanjem zakonov na gori Sinaj.
Nič v postavi ali tradiciji ne bi pripravilo učencev na dramatičen prihod Svetega Duha na ta poseben dan. Nič v simboliki kvasa, na primer, ne bi vodilo učencev do tega, da bi pričakovali, da bo Sveti Duh povzročil, da bodo govorili v drugih jezikih. Bog je naredil nekaj novega. To ni bil poskus izboljšanja ali posodobitve praznika, spremembe simbolov ali uvedbe novega načina praznovanja starodavnega praznika. Ne, to je bilo nekaj povsem novega.
Ljudje so jih slišali govoriti v jezikih Partije, Libije, Krete in drugih območij. Mnogi so se začeli spraševati: kaj pomeni ta neverjeten čudež? Peter je bil navdihnjen, da razloži pomen, njegova razlaga pa ni imela nobene zveze s starozavezno pojedino. Namesto tega je izpolnila Joelovo prerokbo o zadnjih dneh.
Živimo v zadnjih dneh, je povedal svojemu občinstvu – in pomen tega je še bolj osupljiv kot čudež jezikov. V judovski miselnosti so bili »zadnji dnevi« povezani s prerokbami Stare zaveze o Mesiju in Božjem kraljestvu. Peter je v bistvu rekel, da je nastopila nova doba.
Drugi spisi Nove zaveze dodajajo podrobnosti o tej spremembi dob: Stara zaveza je bila izpolnjena z Jezusovo žrtvovanjem in prelivanjem njegove krvi. Je zastarel in ne velja več. Doba vere, resnice, duha in milosti je zamenjala dobo Mojzesove postave: »Toda preden je prišla vera, smo bili pod postavo in zaprti, dokler se vera ne razodene« (Galačanom). 3,23). Čeprav so vera, resnica, milost in Duh obstajali v Stari zavezi, so v njej prevladovali zakoni in jo označevala postava, v nasprotju z novo dobo, za katero je značilna vera v Jezusa Kristusa: »Kajti postava je bila dana po Mojzesu; Milost in resnica sta prišli po Jezusu Kristusu« (Jn 1,17).
Morali bi se vprašati, kot so se v prvem stoletju, "Kaj to pomeni?" (Apostolska dela 2,12). Prisluhniti moramo Petru, da bi spoznali navdihnjeni pomen: Živimo v zadnjih dneh, v zadnjih časih, v novi in drugačni dobi. Ne gledamo več na fizični narod, fizično državo ali fizični tempelj. Smo duhovni narod, duhovna hiša, tempelj Svetega Duha. Božje ljudstvo smo, Kristusovo telo, Božje kraljestvo.
Bog je naredil nekaj novega: poslal je svojega Sina, ki je za nas umrl in vstal. To je sporočilo, ki ga razglašamo. Smo dediči velike žetve, žetve, ki se ne dogaja le na tej zemlji, ampak tudi v večnosti. Sveti Duh je v nas, da nam daje moč, nas prenavlja, preoblikuje in nam pomaga živeti življenje vere. Hvaležni smo ne le za preteklost, ampak tudi za prihodnost, ki nam jo je Bog obljubil. Hvaležni smo za dar Svetega Duha, ki nas napolnjuje z močjo in duhovnim življenjem. Živimo v tej veri, cenimo dar Svetega Duha in se dokazujemo kot priče Kristusove ljubezni na tem svetu.
Živimo v dobi dobre novice – oznanjevanja Božjega kraljestva, v katerega vstopamo z vero, sprejemamo Jezusa Kristusa za Gospoda in Odrešenika.
Kako naj se odzovemo na to sporočilo? Peter je na vprašanje odgovoril takole: »Spreobrnite se« – obrnite se k Bogu – »in naj se vsak izmed vas krsti v imenu Jezusa Kristusa, da vam bodo odpuščeni grehi in boste prejeli dar Svetega Duha« ( akti 2,38 ). Še naprej se odzivamo tako, da se zavežemo »nauku apostolov in občestvu, lomljenju kruha in molitvam« (Apd. 2,42 ).
Binkoštni nauk
Krščanska cerkev se še naprej spominja prihoda Svetega Duha na binkošti. V večini običajev pridejo binkošti 50 dni po veliki noči. Krščanski praznik se ozira nazaj na začetke krščanske cerkve. Glede na dogodke iz Apostolskih del vidim v prazniku številne dragocene nauke:
- Potreba po Svetem Duhu: Evangelija ne moremo oznanjati brez Svetega Duha, ki prebiva v nas in nas krepi za Božje delo. Jezus je svojim učencem rekel, naj oznanjajo vsem narodom – a najprej so morali počakati v Jeruzalemu, dokler niso bili »oblečeni z močjo od zgoraj« (Lk 24,49) bi. Cerkev potrebuje moč – potrebujemo navdušenje (dobesedno: Bog v nas) za delo, ki je pred nami.
- Raznolikost cerkve: Evangelij gre vsem narodom in se oznanja vsem ljudem. Božje delo ni več osredotočeno na eno etnično skupino. Ker je Jezus drugi Adam in Abrahamovo seme, so obljube razširjene na vse človeštvo. Različni jeziki binkošti so slika globalnega obsega dela.
- Živimo v novi dobi, novi dobi. Peter jih je imenoval zadnje dni; lahko bi jo imenovali tudi doba milosti in resnice, cerkvena doba ali doba Svetega Duha in Nove zaveze. Obstaja pomembna razlika v tem, kako Bog zdaj deluje v svetu.
- Sporočilo se zdaj osredotoča na Jezusa Kristusa, križanega, vstalega, ki prinaša odrešitev in odpuščanje tistim, ki verujejo. Pridige v Apostolskih delih znova in znova ponavljajo osnovne resnice. Pavlova pisma nudijo nadaljnjo razlago teološkega pomena Jezusa Kristusa, kajti samo po njem lahko vstopimo v Božje kraljestvo. To delamo z vero in tja vstopamo tudi v tem življenju. Delujemo v življenju prihodnjega veka, ker Sveti Duh prebiva v nas.
- Sveti Duh združuje vse vernike v eno telo in cerkev raste skozi sporočilo Jezusa Kristusa. Za cerkev naj ne bo značilno samo veliko naročilo, ampak tudi skupnost, lomljenje kruha in molitev. Nismo odrešeni, če delamo te stvari, ampak nas Duh vodi v takšne izraze našega novega življenja v Kristusu.
Živimo in delamo v moči Svetega Duha; Bog v nas je tisti, ki nam prinaša veselje odrešenja, vztrajnost sredi preganjanja in ljubezen, ki presega kulturne razlike znotraj Cerkve. Prijatelji, sodržavljani v Božjem kraljestvu, bodite blagoslovljeni, ko obhajate binkošti nove zaveze, spremenjene z življenjem, smrtjo in vstajenjem Jezusa Kristusa ter prebivanjem Svetega Duha.
Joseph Tkach
Več člankov o binkoštih: