Jezus je vstal, živ je

Že od začetka je bila Božja volja, da bi človek izbral drevo, katerega plod mu daje življenje. Bog se je želel združiti s človekovim duhom po svojem Svetem Duhu. Adam in Eva sta zavrnila življenje z Bogom, ker sta verjela Satanovi laži, ne da bi imela boljše življenje brez Božje pravičnosti. Kot Adamovi potomci smo od njega podedovali krivdo za greh. Brez osebnega odnosa z Bogom smo rojeni duhovno mrtvi in ​​moramo umreti na koncu življenja zaradi svojega greha. Spoznanje dobrega in zla nas vodi na pravični poti neodvisnosti od Boga in nam prinese smrt. Če pustimo, da nas vodi Sveti Duh, prepoznamo svojo krivdo in svojo grešno naravo. Rezultat tega je, da potrebujemo pomoč. To je predpogoj za naš naslednji korak:

»Z Bogom smo bili spravljeni po smrti njegovega sina, ko smo bili še njegovi sovražniki« (Rim 5,10 Sveto pismo novega življenja). Jezus nas je s svojo smrtjo spravil z Bogom. Mnogi kristjani se ustavijo pri tem dejstvu. Težko jim je živeti življenje v skladu s Kristusom, ker ne razumejo drugega dela verza:

»Potem bomo, še bolj zdaj, ko smo postali njegovi prijatelji, rešeni po Kristusovem življenju« (Rimljanom 5,10 Sveto pismo novega življenja). Kaj pomeni biti odrešen s Kristusovim življenjem? Vsakdo, ki pripada Kristusu, je bil križan, umrl in pokopan z njim in ne more več storiti ničesar po svoji volji. Kristus je vstal od mrtvih, da bi dal življenje tistim, ki so umrli z njim. Če zahtevate Jezusovo življenje za svoje odrešenje tako kot za spravo, potem je Jezus v vas vstal v novo življenje. Po Jezusovi veri, s katero se strinjate, Jezus živi svoje življenje v vas. Po njem so prejeli novo duhovno življenje. Večno življenje! Jezusovi učenci te duhovne razsežnosti niso mogli razumeti pred binkošti, ko Svetega Duha še ni bilo v učencih.

Jezus živi!

Minili so trije dni, odkar je bil Jezus obsojen, križan in pokopan. Dva od njegovih učencev sta hodila v vas, imenovano Emaus: »Pogovarjala sta se med seboj o vseh teh zgodbah. In zgodilo se je, ko so se pogovarjali in spraševali drug drugega, se je sam Jezus približal in šel z njimi. Toda njihove oči so ga preprečile, da bi ga prepoznale« (Lk 24,15-16.).

Niso pričakovali, da bodo videli Jezusa na ulici, ker so verjeli, da je Jezus mrtev! Zato ženskim novicam, da je živ, niso verjeli. Jezusovi učenci so mislili: To so neumne pravljice! »Jezus jim je rekel: O kakšnih stvareh se pogajate med seboj na poti? Tam so se ustavili žalostni «(Luka 24,17). To je simbol osebe, ki je vstali še ni srečal. To je žalostno krščanstvo.

«Eden izmed njih, po imenu Kleopa, se je oglasil in mu rekel: Ali si edini med tujci v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni? In on (Jezus) jim je rekel: Kaj pa potem?" (Luka 24,18-19). Jezus je bil glavni junak in se pretvarja, da nima pojma, da bi mu lahko razložili:
»Rekli pa so mu: O Jezusu iz Nazareta, ki je bil prerok, močan v dejanjih in besedah ​​pred Bogom in vsem ljudstvom; kot so ga naši veliki duhovniki in predstojniki izročili za smrtno kazen in ga križali. Toda upali smo, da bo on tisti, ki bo odrešil Izrael. Predvsem pa je danes tretji dan, ko se je to zgodilo »(Lk 24,19-21). Jezusovi učenci so govorili v preteklem času. Upali so, da bo Jezus rešil Izrael. To upanje so pokopali, potem ko so bili priča Jezusovi smrti in niso verjeli v njegovo vstajenje.

V katerem trenutku doživljate Jezusa? Je le zgodovinska osebnost, ki je živela in umrla pred približno 2000 leti? Kako danes doživljate Jezusa? Ali to doživite v vsakem trenutku svojega življenja? Ali pa živite v zavedanju, da vas je s smrtjo pomiril z Bogom in pozabili na namen, zakaj je Jezus vstal?
Jezus je učencem odgovoril: »Ali ni bilo treba Kristusa to pretrpeti in priti v svojo slavo? In on (Jezus) je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jim razložil, kaj je bilo o njem povedano v vseh svetih spisih «(Luka 24,26-27). Niso imeli pojma o tem, kaj je Bog prej rekel o Mesiji v Svetem pismu.

»Zgodilo se je, ko je sedel z njimi za mizo, vzel je kruh, se mu zahvalil, ga razlomil in jim ga dal. Odprle so se jima oči in prepoznali so ga. In izginil je od njih »(Lk 24,30-31). Spoznali so, kaj jim Jezus govori, in verjeli njegovim besedam, da je on kruh življenja.
Drugje beremo: »To je namreč božji kruh, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu. Zato so mu rekli: Gospod, daj nam vedno ta kruh. Jezus pa jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen »(Johannes 6,33-35.).

To se zgodi, ko dejansko srečaš Jezusa kot vstalega. Doživeli boste in uživali v nekem življenju, kot so ga doživeli tudi učenci sami: "Rekli so si med seboj: Ali ni naša srca gorela v nas, ker nam je na poti spregovoril in nam odprl svete spise?" (Luka 24,32). Ko v svojem življenju srečaš Jezusa, ti začne goreti srce. Biti v Jezusovi navzočnosti je življenje! Jezus, ki je tam in živi, ​​prinaša veselje s seboj. Njegovi učenci so se tega skupaj naučili malo kasneje: »Ker pa niso mogli verjeti od veselja in so bili začudeni« (Lk 24,41). Česa so bili veseli? O vstalem Jezusu!
Kako je Peter pozneje opisal to veselje? »Nisi ga videl, pa ga ljubiš; in zdaj verjameš vanj, čeprav ga ne vidiš; vendar se boste veselili z neizrekljivim in veličastnim veseljem, ko boste dosegli cilj svoje vere, namreč blaženost duš »(1. Peter 1,8-9). Peter je doživel to neizrekljivo in veličastno veselje, ko je srečal vstalega Jezusa.

»A on, Jezus jim je rekel: To so moje besede, ki sem vam jih rekel, ko sem bil še z vami: Izpolniti se mora vse, kar je o meni zapisano v Mojzesovi postavi in ​​v prerokih in psalmih. Nato jim je dal razumeti, da razumejo Sveto pismo« (Lk 24,44-45). Kaj je bil problem? Težava je bilo vaše razumevanje!
"Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je to rekel, in verjeli svetim spisom in besedi, ki jo je Jezus govoril" (Janez 2,22). Ne samo, da so Jezusovi učenci verjeli besedam iz Svetega pisma, verjeli so tudi temu, kar jim je Jezus rekel. Spoznali so, da je Sveto pismo Stare zaveze senca prihodnosti. Jezus je prava vsebina in resničnost Svetega pisma. Jezusove besede so jim dale novo razumevanje in veselje.

Pošiljanje učencem

Medtem ko je bil Jezus še živ, je poslal svoje učence oznanjevat. Kakšno sporočilo so pridigali ljudem? »Šli so ven in oznanjevali, da se je treba pokesati, in izgnali številne demone ter z oljem mazilili mnoge bolnike in jih ozdravili« (Marko 6,12-13). Učenci so pridigali ljudem, naj se pokesajo. Ali bi se morali ljudje obrniti od starega načina razmišljanja? Ja! Toda ali je to dovolj, ko se ljudje pokesajo in nič drugega ne vedo? Ne, to ni dovolj! Zakaj ljudem niso povedali o odpuščanju grehov? Ker niso vedeli ničesar o Božji spravi po Jezusu Kristusu.

« Tedaj jim je dal razumeti, da so razumeli sveto pismo, in jim rekel: Pisano je, da bo Kristus tretji dan trpel in vstal od mrtvih; in da se v njegovem imenu oznanja kesanje za odpuščanje grehov med vsemi ljudstvi »(Lk 24,45-47). Skozi srečanje z živim Jezusom so učenci prejeli novo razumevanje vstalega in novo sporočilo, spravo z Bogom za vse ljudi.
"Vedite, da niste odkupljeni s pokvarljivim srebrom ali zlatom od svojega zaman hoje po očetovski poti, ampak z dragoceno Kristusovo krvjo kot nedolžno in brezmadežno Jagnje" (1. Peter 1,18-19.).

Peter, ki se je skušal izogniti krvoproli na Kalvariji, je te besede zapisal. Ne morete zaslužiti ali kupiti odkupnine. Bog je dal pomiritev Bogu s smrtjo svojega sina. To je predpogoj za večno življenje z Bogom.

«Nato jim je Jezus spet rekel: Mir z vami! Kakor je mene poslal Oče, tako pošiljam jaz vas. In ko je to rekel, je pihal nanje in jim rekel: Vzemite Svetega Duha! " (Janez 20,21: 22).

Bog je Adamu v rajskem vrtu vpihnil dih življenja in tako je postal živo bitje. "Kakor je pisano: Prvi človek, Adam, je postal živo bitje, in zadnji Adam je postal duh, ki daje življenje" (1. Korinčanom 15,45).

Sveti Duh prinaša življenje ljudem, rojenim v duhovni smrti, z vero v Jezusa Kristusa. Jezusovi učenci takrat še niso bili duhovno živi.

«Ko je bil z njimi pri večerji, jim je ukazal, naj ne zapuščajo Jeruzalema, ampak naj čakajo na Očetovo obljubo, ki si jo – tako je rekel – slišal od mene; kajti Janez je krstil z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom kmalu po teh dneh« (Ap. 1,4-5.).
Jezusovi učenci naj se ob binkošti krstijo s Svetim Duhom. To je preporod in vstajenje iz duhovne smrti in razlog, zakaj je drugi Adam, Jezus, prišel na svet, da bi to dosegel.
Kako in kdaj se je Peter ponovno rodil? "Hvaljen bodi Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem velikem usmiljenju prerodil v živo upanje z vstajenjem Jezusa Kristusa od mrtvih" (1. Peter 1,3). Peter se je ponovno rodil po vstajenju Jezusa Kristusa.

Jezus je prišel na svet, da bi oživel ljudi. Jezus je s svojo smrtjo pomiril človeštvo z Bogom in žrtvoval svoje telo za nas. Bog nam je dal novo življenje, da bi lahko živel v nas. Na binkošti je Jezus prišel po Svetem Duhu v srca tistih, ki so verjeli v Jezusove besede. Z pričanjem Svetega Duha vedo, da on živi v njih. Duhovno jo je naredil! Daje jim svoje življenje, božje življenje, večno življenje.
"Če pa duh njega, ki je obudil Jezusa od mrtvih, prebiva v vas, bo tisti, ki je obudil Kristusa od mrtvih, oživel tudi vaša smrtna telesa po svojem duhu, ki prebiva v vas" (Rimljani 8,11). Jezus vam tudi daje nalogo: Kakor je mene poslal Oče, tako tudi jaz pošiljam vas (po Janezu 17,18).

Kako črpamo moč iz neskončnega vira življenja? Jezus je vstal, da bi živel in delal v tebi. Kakšno pooblastilo mu dodelite in ga podelite? Ali dajete Jezusu pravico, da vlada s svojim umom, svojimi občutki, misli, voljo, celotno lastnino, svojim časom, vsemi svojimi aktivnostmi in celotnim bitjem? Vaši sočloveki bodo znali povedati iz svojega vedenja in vedenja.

»Verjemite mi, da sem v Očetu in Oče v meni; če ne, verjemi zaradi del. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo tudi delal, ki jih jaz delam, in bo delal večje stvari od teh; ker grem k Očetu »(Jn 14,11-12.).

Naj bo Božji Duh v vas deloval, da ponižno priznate, da ste v vseh situacijah tisti, ki ne morete ničesar narediti sami. Delujte z znanjem in zaupanjem, da bo Jezus, ki živi v vas, lahko in z vami karkoli storil. Povejte Jezusu vse in ves čas, kaj naj počne z vami z besedami in dela po njegovi volji.
David se je vprašal: »Kaj je oseba, ki bi se je morala spomniti, in otrok osebe, za katero skrbiš? Naredil si ga nekoliko nižjega od Boga, okronal si ga s častjo in slavo »(Psalm 8,5-6). To je človek v svoji nedolžnosti v svojem normalnem stanju. Krščanstvo je normalno stanje vsakega človeka.

Bogu se vedno znova zahvaljuj za to, da živi v tebi in da mu dovoliš, da te izpolni. Z vašo hvaležnostjo se to pomembno dejstvo oblikuje v vas!

Pablo Nauer