Audio
Kristus, konec zakona
Vsakič, ko berem Pavlove poslanice, vidim, da je pogumno razglasil resnico o tem, kaj je Bog dosegel z rojstvom, življenjem, smrtjo, vstajenjem in Jezusovim vstajenjem. V mnogih drugih pismih je Pavel veliko časa posvetil ljudem, ki niso mogli zaupati Jezusu, ker je njihovo upanje temeljilo na zakonu. Pomembno je omeniti, da je bil zakon, ki ga je Bog dal Izraelu, začasen. Načrtovano je bilo le kot začasno in mora ostati učinkovito, dokler ne pride Kristus.
Za Izrael je bil zakon učitelj, ki jih je učil o grehu in pravičnosti ter o potrebi po rešitelju. Vodila jih je, dokler ni prišel obljubljeni Mesija, po katerem bi Bog blagoslovil vse narode. Toda zakon ni mogel dati Izraelu niti pravice niti odrešenja. Lahko bi jim samo povedal, da so krive, da potrebujejo Odrešenika.
Za krščansko cerkev nas zakon uči, tako kot celotna Stara zaveza, kdo je Bog. Prav tako nas uči, kako je Bog ustvaril ljudi, iz katerih bi Odrešenik prišel, da bi odvzel njihove grehe - ne samo Božjega ljudstva Izraela, ampak grehe celotnega sveta.
Zakon nikoli ni bil mišljen kot nadomestek za odnos z Bogom, temveč kot sredstvo, ki bi Izrael vodil k svojemu Odrešeniku. V Galačanih 3,19 Pavel je zapisal: »Kaj je potem smisel postave? Dodano je bilo zaradi grehov, dokler ni bil tam potomec, ki mu je bila obljubljena."
Z drugimi besedami, Bog je imel začetek in konec zakona in konec je bila smrt in vstajenje Mesije in Odrešenika Jezusa Kristusa.
Pavel je nadaljeval v verzih 21-26: »Kaj? Ali je torej zakon proti Božjim obljubam? To je bilo daleč stran! Samo če bi obstajal zakon, ki bi lahko oživil, bi pravica resnično prišla iz zakona. Toda Sveto pismo je vključilo vse pod greh, da bi obljubo vere v Jezusa Kristusa lahko dali tistim, ki verujejo. Toda preden je prišla vera, smo se držali zakona in zaprli za vero, ki jo je bilo treba razodeti. Tako je bil zakon naš disciplinar o Kristusu, da bi se mi po veri opravičili. Ko pa je prišla vera, nismo več pod disciplinarjem. Kajti vsi ste sinovi Kristusa Jezusa po veri.
Preden je Bog odprl oči za to razumevanje, Pavel ni videl, kam se je začel zakon - proti ljubečemu, milostnemu in odpuščanju Bogu, ki bi nas odkupil od grehov, ki jih je razodel zakon. Namesto tega je videl zakon kot cilj sam po sebi in končal z okorno, prazno in destruktivno vero.
"In tako je bilo ugotovljeno, da mi je zapoved prinesla smrt, ki je bila dana v življenje," je zapisal v Rimljanom 7,10in v verzu 24 je vprašal: »Jaz sem nesrečen! Kdo me bo rešil tega mrtvega telesa?« Odgovor, ki ga je našel, je, da odrešitev prihaja samo po Božji milosti in jo je mogoče izkusiti samo z vero v Jezusa Kristusa.
V vsem tem vidimo, da pot do pravičnosti ne pride skozi zakon, ki ne more vzeti naše krivde stran. Edina pot do pravičnosti je skozi vero v Jezusa, v kateri so odpuščeni vsi naši grehi in v katerih smo spravljeni z našim zvestim Bogom, ki nas bo brezskrbno ljubil in nas ne bo nikoli pustil.
Joseph Tkach
