Audio
Vmesno stanje
Vmesno stanje je stanje, v katerem so mrtvi do vstajenja telesa. Glede na razlago ustreznih svetih spisov imajo kristjani različne poglede na naravo tega vmesnega stanja. Nekateri odlomki kažejo, da mrtvi to stanje doživljajo zavestno, drugi, da je njihova zavest ugasnjena. Svetovna božja cerkev meni, da je treba spoštovati oba stališča. (Izaija 14,9-10; Ezekiel 32,21; Luka 16,19-31; 2.3,43; 2. Corinthians 5,1-8; Filipljani 1,21-24; Razodetje 6,9-11; psalm 6,6; 88,11-13; 11.5,17; pridigar 3,19-21; 9,5.10; Izaija 38,18; Janez 11,11-14; 1. Solunjani 4,13-14.).
Kaj pa "vmesno stanje"?
V preteklosti smo zavzeli dogmatično držo glede tako imenovanega »vmesnega stanja«, to je, ali je človek nezavesten ali nezavesten med smrtjo in vstajenjem. Ampak ne vemo. Skozi krščansko zgodovino je bilo večinsko mnenje, da je človek po smrti zavestno pri Bogu ali pa zavestno trpi kazen. Mnenje manjšine je znano kot "spanje v duši".
Ko preučujemo Sveto pismo, vidimo, da Nova zaveza ne daje pomirjujočega pogleda na vmesno stanje. Obstaja nekaj verzov, ki kažejo, da so ljudje po smrti nezavestni, pa tudi nekateri verzi, ki kažejo, da so ljudje po smrti zavestni.
Večina od nas pozna verze, ki uporabljajo izraz "spanje" za opis smrti, kot so tisti v knjigi Pridigarja in Psalmih. Ti verzi so napisani s fenomenološkega vidika. Z drugimi besedami, ob pogledu na fizični pojav mrtvega telesa se zdi, da telo spi. V takih odlomkih je spanje podoba smrti, povezana z videzom telesa. Vendar, če beremo verze, kot je Matej 27,52, Janez 11,11 in Apostolska dela 13,36 ob branju se zdi, da je smrt dobesedno enačena s "spanjem" - čeprav so se avtorji zavedali, da obstaja bistvena razlika med smrtjo in spanjem.
Resno pa bi morali biti pozorni tudi na verze, ki kažejo na posmrtno zavest. V 2. Corinthians 5,1-10 Zdi se, da se Pavel nanaša na vmesno stanje z besedami »slečen« v 4. vrstici in kot »biti doma pri Gospodu« v 8. vrstici. V pismu Filipljanom 1,21-23 Pavel pravi, da je umiranje »dobitek«, ker kristjani odhajajo s sveta, »da bi bili s Kristusom«. To ne zveni kot nezavest. To je razvidno tudi iz Luke 22,43, kjer Jezus reče razbojniku na križu: »Danes boš z menoj v raju.« Grščina je jasno in pravilno prevedena.
Navsezadnje je nauk o vmesnem stanju nekaj, kar se je Bog odločil, da nam v Svetem pismu ne bo natančno in dogmatično opisal. Morda je preprosto zunaj človeške zmožnosti razumevanja, čeprav bi se dalo razložiti. Ta nauk zagotovo ni vprašanje, zaradi katerega bi se kristjani morali prepirati in deliti. Kot piše v Evangeličanskem teološkem slovarju, "špekulacije o vmesnem stanju ne smejo nikoli omalovaževati gotovosti križa ali upanja na novo stvarjenje."
Kdo bi se želel pritoževati Bogu, ko je po smrti pri Bogu pri polni zavesti in pravi: "Spal naj bi, dokler se Jezus ne vrne - zakaj sem pri zavesti?" In seveda, ko smo nezavestni, ne bomo biti sposoben tožiti. Kakor koli že, v naslednjem zavestnem trenutku po smrti bomo z Bogom.
Paul Kroll
