Prava cerkev

Ko je katedrala Notre Dame zažgala v Parizu, je bila ne le v Franciji velika žalost, temveč tudi po Evropi in drugod po svetu. Plamen je uničil neprecenljive predmete. Priče 900-letne zgodbe so razpuščene v dim in pepel.

Nekateri se sprašujejo, če je to opozorilni znak za našo družbo, ker se je to zgodilo samo v Velikem tednu? Ker so v Evropi cerkve in "krščanska dediščina" vse manj cenjene in pogosto celo traskane.
Na kaj pomislite, ko govorite o bogoslužju? Je to katedrala, cerkev ali kapela, okrašena dvorana ali čudovit kraj v naravi? Že na samem začetku svoje službe je Jezus zavzel stališče o tem, kaj si misli o »božjih hišah«. Malo pred veliko nočjo je prodajalce pregnal iz templja in jih opozoril, naj templja ne spremenijo v veleblagovnico. Judje so odgovorili in mu rekli: Kakšno znamenje nam kažeš, da lahko to storiš? Jezus jim je odgovoril: "Porušite ta tempelj in v treh dneh ga bom dvignil." Tedaj so Judje rekli: Ta tempelj je bil zgrajen v 46 letih in ali ga boste postavili v treh dneh? (Johannes 2,18-20). O čem je Jezus pravzaprav govoril? Njegov odgovor je bil za Jude zelo zmeden. Berimo dalje: »A on je govoril o templju svojega telesa. Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da jim je to povedal, in verjeli so svetim spisom in besedi, ki jo je rekel Jezus« (verzi 21-22).

Jezusova maternica bi bila prava cerkev. In njegovo telo je bilo na novo oblikovano, ko je bil v grobu tri dni. Prejel je novo telo od Boga. Pavel je zapisal, da smo kot Božji otroci del tega telesa. Peter je v svojem prvem pismu zapisal, da bi morali v to duhovno hišo živeti kamni.

Ta nova božja hiša je veliko bolj dragocena od katere koli veličastne zgradbe in posebnost pri njej je: ni je mogoče uničiti! Bog je pripravil ogromen "program gradnje", ki se izvaja že več stoletij. »Torej niste več gostje in tujci, temveč sodržavljani svetnikov in člani Božjega doma, zgrajeni na temelju apostolov in prerokov, saj je Jezus Kristus temeljni kamen, na katerem vsa zgradba raste v sveti tempelj v Gospod. Po njem boste tudi vi zgrajeni v Božje prebivališče v Duhu« (Efežanom 2,19-22). Vsak gradnik je izbral Bog, pripravi ga tako, da se natančno prilega okolju, v katerem je namenjen. Vsak kamen ima svojo posebno nalogo in funkcijo! Torej je vsak kamenček v tem telesu zelo dragocen in dragocen!
Ko je Jezus umrl na križu in ga nato položil v grob, so učenci začeli zelo težko. Kaj je naslednje? Je bilo naše upanje zaman? Dvomim, da se je širjenje in razočaranje zgodilo, čeprav jo je Jezus večkrat obvestil o njegovi smrti. In potem veliko olajšanje: Jezus je živ, vstal je. Jezus se v svojem novem telesu pojavlja večkrat, tako da ni dvoma. Učenci so postali očividci, ki so pričali o Jezusovem vstajenju in oznanjevali odpuščanje in obnovo skozi Božji Duh. Jezusovo telo je bilo tu v novi obliki tukaj na zemlji.

Božji duh tvori posamezne gradnike, ki jih Bog kliče za novo božjo duhovno hišo. In ta hiša še vedno raste. In tako kot Bog ljubi svojega Sina, tako ljubi vsak kamenček. »Tudi vi se kot živi kamni sezidajte v duhovno hišo in sveto duhovništvo, da bi darovali duhovne žrtve, ki so všeč Bogu po Jezusu Kristusu. Zato je v Svetem pismu zapisano: »Glej, polagam izbrani, dragoceni vogelni kamen na Sion; in kdor veruje vanj, ne bo osramočen«. Zdaj za vas, ki verjamete, da je dragoceno. Toda za tiste, ki ne verjamejo, je "kamen, ki so ga zidarji zavrgli; postal je temeljni kamen" (1. Peter 2,5-7.).
Jezus vas vsak dan obnavlja skozi svojo ljubezen, tako da se prilegate tej novi zgradbi za Božjo slavo. Sedaj vidite samo tisto, kar bo postalo senčno, toda kmalu boste v celoti videli sijaj realnosti, ko bo Jezus prišel v svoji slavi in ​​bo svetu predstavil novo cerkev.

avtor: Hannes Zaugg