Audio
Römer 10,1-15: Dobra novica za vse
Pavel v Pismu Rimljanom piše: »Dragi moji bratje in sestre, za Izraelce molim z vsem srcem in molim zanje, da bi se rešili« (Rimljanom). 10,1 NGÜ).
Toda pojavila se je težava: »Saj jim ne manjka gorečnosti za Božjo stvar; To lahko potrdim. Manjka jim pravo znanje. Niso videli, kaj je Božja pravičnost in se skušajo postaviti pred Boga s svojo lastno pravičnostjo. Pri tem se upirajo Božji pravičnosti, namesto da bi se ji podredili« (Rimljanom 10,2-3 NGÜ).
Izraelci, za katere je Pavel vedel, da želijo biti pravični pred Bogom s svojimi deli (z spoštovanjem postave).
»Kajti s Kristusom je bil dosežen konec, za katerega velja postava: vsak, kdor veruje vanj, se razglasi za pravičnega. Pot do pravičnosti je enaka za Juda in Nejuda« (Rimljanom 10,4 NGÜ). Ne morete doseči Božje pravičnosti tako, da se izboljšate. Bog ti daje pravico.
Včasih smo vsi živeli po zakonih. Ko sem bil deček, sem živel po zakonih matere. Eno od njenih pravil je bilo, po tem, ko sem se igral na dvorišču, snel čevlje, preden sem vstopil v stanovanje. Moral sem očistiti močno umazane čevlje z vodo na verandi.
Jezus očisti umazanijo
Bog ni nič drugačen. Ne želi, da se umazanijo naših grehov razširi po svoji hiši. Problem je, da se ne moremo očistiti in ne moremo priti, dokler ne bomo čisti. Bog dovoli samo tistim, ki so sveti, brezgrešni in čisti v njegovo bivališče. Nihče ne more sam doseči te čistosti.
Zato je moral Jezus priti iz svoje hiše, da nas očisti. Samo on bi nas lahko očistil. Če ste zaposleni, da se osvobodite svoje lastne umazanije, se lahko očistite do zadnjega dne, ne bo dovolj, da vstopite v hišo. Če pa verjamete, kaj pravi Jezus, ker vas je že očistil, lahko vstopite v Božjo hišo in sedite za mizo, da bi jedli.
Stihovi 5-15 v Rimljanih 10 se ukvarjajo z naslednjim dejstvom: Nemogoče je poznati Boga, dokler se ne odpravi greh. Spoznanje Boga ne more odstraniti našega greha.
Na tej točki v Rimljanom 10,5-8, citira Paul 5. Geneza 30,11:12: »Ne reci v svojem srcu: Kdo bo šel v nebesa? – kot bi kdo hotel od tam dol prinesti Kristusa«. Rečeno je, da lahko kot človeška bitja iščemo in najdemo Boga. Toda dejstvo je, da Bog pride k nam in nas najde.
Večna Božja beseda nam je prišla kot Bog in človek, Božji Sin, Jezus Kristus iz mesa in krvi. Ne moremo ga najti v nebesih. Odločil se je v svoji božanski svobodi, da pride do nas. Jezus nas je rešil ljudi, tako da smo sprali umazanijo greha in nam odprli pot, da pridemo v Božjo hišo.
To postavlja vprašanje: Ali verjamete, kaj Bog pravi? Misliš, da te je Jezus našel in opral tvojo umazanijo, da lahko sedaj vstopiš v njegovo hišo? Če ne verjamete v to, ste zunaj Božje hiše in ne morete vstopiti.
Pavel govori v Rimljanom 10,9-13 NGÜ: »Če torej s svojimi usti priznaš, da je Jezus Gospod, in veruješ v svojem srcu, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. Za pravičnega se razglasi, ko veruje s srcem; človek se reši, če izpove »vero« z usti. Zato Sveto pismo pravi: »Vsak, kdor vanj zaupa, bo rešen pogubljenja« (Izaija 2 Kor8,16). Ni razlike, ali je človek Jud ali Nejud: vsi imajo istega Gospoda in svoje bogastvo deli z vsemi, ki ga kličejo »v molitvi«. »Kdor koli bo poklical Gospodovo ime, bo rešen« (Joel 3,5).
To je resničnost: Bog je odkupil svoje ustvarjanje po Jezusu Kristusu. Opral je naše grehe in nas očistil s svojo žrtev, brez naše pomoči in prošnje. Če verjamemo v Jezusa in priznavamo, da je Gospod, to življenje že živimo.
Primer suženjstva
Am 1. 1863. januarja 19 je predsednik Abraham Lincoln podpisal Proklamacijo o emancipaciji. Ta izvršilni ukaz pravi, da so vsi sužnji v vseh zveznih državah, ki so se uprli vladi ZDA, zdaj svobodni. Novice o tej svobodi so do sužnjev Galvestona v Teksasu prispele šele 186. junija 5. Dve leti in pol ti sužnji niso vedeli za svojo svobodo in so resničnost doživeli šele, ko so jim to povedali vojaki ameriške vojske.
Jezus je naš Odrešenik
Naše priznanje nas ne odreši, ampak Jezus je naš Odrešenik. Boga ne moremo prisiliti, da naredi karkoli namesto nas. Naša dobra dela nas ne morejo narediti brezgrešnih. Ni pomembno, za kakšno službo gre. Ne glede na to, ali gre za upoštevanje pravila - kot je posvečevanje dneva ali izogibanje alkoholu - ali pa je to dejavnost, ko rečemo: "Verjamem." Pavel nedvoumno pove: »Spet ste bili odrešeni po Božji milosti in to zaradi vere. Torej svoje odrešitve ne dolgujete sami sebi; ne, to je Božji dar« (Efežanom 2,8 NGÜ). Tudi vera je božji dar!
Bog ne pričakuje priznanja
Pomaga razumeti razliko med pogodbo in priznanjem. Pogodba je pravni sporazum, v katerem poteka izmenjava. Vsaka stranka mora trgovati z nečim drugim. Če imamo pogodbo z Bogom, nas bo naša zavezanost Jezusu rešila. Toda ne moremo se zavezati Bogu, da deluje v našem imenu. Milost je Kristus, ki odloča v svoji božanski svobodi, da pride do nas.
Na odprtem sodišču oseba s priznanjem prizna, da dejstva obstajajo. Kriminalec bi lahko rekel: "Priznam, da sem ukradel blago. Sprejel je realnost svojega življenja. Podobno pravi Jezusov sledilec: »Priznam, da moram biti rešen ali pa me je Jezus rešil.
Poklican na svobodo
Kar so robovi 1865 potrebovali v Teksasu, ni bila pogodba za nakup njihove svobode. Morali so vedeti in priznati, da so že svobodni. Njihova svoboda je bila že vzpostavljena. Predsednik Lincoln jo je lahko osvobodil in jo je izpustil po naročilu. Bog nas je imel pravico rešiti in nas je rešil skozi življenje svojega sina. Robovi, ki so jih potrebovali v Teksasu, so slišali za njihovo svobodo, da verjamejo, da je resnično in da živijo v skladu s tem. Sužnji potrebujejo nekoga, da pride in pove, da so prosti.
To je Pavlovo sporočilo v Pismu Rimljanom 10:14 NLT: »Zdaj je tako: nihče ne more klicati Gospoda, če ne veruje vanj. Vanj lahko verjameš le, če si slišal zanj. O njem se lahko sliši le, ko je nekdo, ki oznanja sporočilo o njem.
Si lahko predstavljate, kako je bilo tistim sužnjem, ki so tistega junijskega dne na 40-stopinjski vročini v Teksasu sekali bombaž in slišali dobro novico o svoji svobodi? Doživeli ste najlepši dan svojega življenja! Pri Rimljanih 10,15 Pavel citira Izaija: »Kako lepe so noge oznanjevalcev dobre novice« (Izaija 52,7).
Kakšna je naša vloga?
Kakšna je naša vloga v Božjem načrtu odrešenja? Mi smo njegovi glasniki veselja in nosimo veselo novico o svobodi tistim, ki za svojo svobodo še niso slišali. Ne moremo rešiti niti enega človeka. Mi smo glasniki, oznanjevalci dobre novice in prinašamo veselo novico: »Jezus je vse dosegel, svoboden si«!
Izraelci, ki jih je Pavel vedel, so slišali dobro novico. Niso verjeli besedam, ki jih je Pavel prinesel. Ali verjamete v osvoboditev iz suženjstva in živite v novi svobodi?
Jonathan Stepp
