Kdo je bil Jezus, preden se je rodil?

Ali je Jezus obstajal, preden je bil človek? Kdo ali kaj je bil Jezus pred svojim učlovečenjem? Je bil on Bog Stare zaveze? Da bi razumeli, kdo je bil Jezus, moramo najprej razumeti osnovni nauk o Trojici. Sveto pismo uči, da je Bog eno in samo eno bitje. To nam pove, da kdorkoli ali karkoli že je bil Jezus pred svojim učlovečenjem, ne bi mogel biti ločen Bog od Očeta. Čeprav je Bog eno bitje, že večnost obstaja v treh enakih in večnih osebah, ki jih poznamo kot Očeta, Sina in Svetega Duha. Da bi razumeli, kako nauk o Trojici opisuje Božjo naravo, moramo imeti v mislih razliko med besedami bit in oseba. Razlika je bila izražena na naslednji način: Obstaja le ena stvar Boga (tj. Njegovo bistvo), vendar obstajajo trije, ki so znotraj enega Božjega bistva, torej tri božanske osebe - Oče, Sin in Sveti Duh.

Bitje, ki ga imenujemo Bog, ima v sebi večen odnos od očeta do sina. Oče je bil vedno oče in sin je bil vedno sin. In seveda, Sveti Duh je bil vedno Sveti Duh. Ena oseba v božanstvu ni bila pred drugo, niti ena oseba ni podrejena naravi na drugo. Vse tri osebe - Oče, Sin in Sveti Duh - delijo eno Božje bitje. Nauk o Trojici pojasnjuje, da Jezus ni bil ustvarjen nikoli pred njegovo inkarnacijo, ampak je obstajal večno kot Bog.

Torej obstajajo trije stebri trojnega razumevanja Božje narave. Prvič, samo en pravi Bog je Jahve (YHWH) iz Stare zaveze ali Teos iz Nove zaveze - Stvarnik vsega obstoječega. Drugi steber tega nauka je, da Boga sestavljajo tri osebe, ki so Oče, Sin in Sveti Duh. Oče ni Sin, Sin ni Oče ali Sveti Duh in Sveti Duh ni Oče ali Sin. Tretji steber nam pove, da so ti trije različni (vendar niso ločeni drug od drugega), ampak da si enako delijo eno božansko bitje, Boga, in da so večni, enaki in iste narave. Bog je torej en sam v svojem bistvu in en v bivanju, vendar obstaja v treh osebah. Vedno moramo biti previdni, da ne razumemo osebnosti božanstva kot oseb na človeškem področju, kjer je ena oseba ločena od druge.

Priznano je, da je v Bogu kot Trojici nekaj, kar presega naše omejeno človeško razumevanje. Sveto pismo nam ne pove, kako je možno, da en sam Bog obstaja kot trojica. Samo potrjuje, da je. Resda se nam zdi težko razumeti, kako sta lahko Oče in Sin eno bitje. Zato je treba imeti v mislih razliko med osebo in bitjem, ki jo naredi nauk o Trojici. Ta razlika nam pove, da obstaja razlika med načinom, kako je Bog eden, in načinom, kako je trije. Preprosto povedano, Bog je eden v bistvu in trije v osebah. Če bomo med razpravo upoštevali to razliko, se bomo izognili očitnemu (vendar ne resničnemu) nasprotju v svetopisemski resnici, da je Bog eno bitje v treh osebah - Očetu, Sinu in Svetem Duhu.

Fizična analogija, čeprav nepopolna, nas lahko pripelje do boljšega razumevanja. Obstaja samo čista [resnična] svetloba - bela svetloba. Toda belo svetlobo lahko razdelimo na tri glavne barve - rdečo, zeleno in modro. Vsaka od treh glavnih barv ni ločena od drugih glavnih barv - vključene so v eno svetlobo, belo. Obstaja samo ena popolna svetloba, ki jo imenujemo bela svetloba, vendar ta svetloba vsebuje tri različne, vendar ne ločene glavne barve.

Zgornja razlaga nam daje bistveni temelj Trojice, ki nam daje perspektivo, da razumemo, kdo ali kaj je bil Jezus, preden je postal človek. Ko enkrat razumemo odnos, ki je vedno obstajal v enem Bogu, lahko nadaljujemo z odgovorom na vprašanje, kdo je bil Jezus pred svojo inkarnacijo in fizičnim rojstvom.

Jezusova večna narava in predobstoj v evangeliju Janeza

Kristusov predobstoj najdemo v Janezu 1,1-4 jasno razloženo. Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bil Beseda. 1,2 Enako je bilo na začetku z Bogom. 1,3 Vse stvari so narejene iz iste stvari in brez istega ni nič narejeno, kar je ustvarjeno. 1,4 V njem je bilo življenje... Prav ta beseda ali logos v grščini je v Jezusu postal človek. Verz 14: In beseda je postala meso in se naselila med nami ...

Večna, ne-ustvarjena Beseda, ki je bila Bog, vendar je bila ena od oseb Božanstva z Bogom, je postala človeško bitje. Opazite, da je bila Beseda Bog in da je človek postal. Beseda ni nikoli nastala, torej ni govoril. Vedno je bil beseda ali bog. Obstoj besede je neskončen. Vedno je obstajalo.

Kot poudarja Donald Mcleod v Kristusovi osebi, je poslan kot tisti, ki že obstaja, in ne kot tisti, ki nastane s tem, ko je poslan (str. 55). Mcleod nadaljuje: V Novi zavezi je Jezusov obstoj nadaljevanje njegovega prejšnjega ali prejšnjega obstoja kot nebeškega bitja. Beseda, ki je prebivala med nami, je enaka besedi, ki je bila pri Bogu. Kristus v človeški podobi je tisti, ki je prej obstajal v podobi Boga (str. 63). Beseda ali Božji Sin je tisti, ki vzame meso, ne Oče ali Sveti Duh.

Kdo je GOSPOD?

V Stari zavezi je najpogostejše ime, ki se uporablja za Boga, Jahve, ki izhaja iz hebrejskega soglasnika YHWH. To je bilo izraelsko nacionalno ime za Boga, večno živečega, samostojnega Stvarnika. Sčasoma so Judje začeli videti Božje ime, YHWH, preveč sveto, da bi ga lahko izgovorili. Namesto tega je bila uporabljena hebrejska beseda adonai (moj gospodar) ali Adonai. Zato se na primer v Lutherjevi Bibliji beseda Gospod (z velikimi črkami) uporablja tam, kjer se YHWH pojavlja v hebrejskih spisih. Jahve je najpogostejše ime Boga, ki ga najdemo v Stari zavezi - za sklicevanje nanj se uporablja več kot 6800 -krat. Drugo ime za Boga v Stari zavezi je Elohim, ki se uporablja več kot 2500 -krat, kot v besedni zvezi Bog Gospod (YHWHElohim).

V Novi zavezi je veliko svetih spisov, kjer se pisci sklicujejo na Jezusa v izjavah, napisanih s sklicevanjem na Jahveja v Stari zavezi. Ta praksa novozaveznih piscev je tako pogosta, da lahko spregledamo njen pomen. Ti pisci s tem, ko so skovali GOSPODOVE spise o Jezusu, kažejo, da je bil Jezus Jahve ali Bog, ki je postal meso. Seveda se ne smemo čuditi, da avtorji to primerjajo, saj je Jezus sam izjavil, da se odlomki Stare zaveze nanašajo nanj.4,25-27; 44-47; Janez 5,39-40; 45-46).

Jezus je Ego Eimi

V Janezovem evangeliju je Jezus rekel svojim učencem: Zdaj vam bom povedal, preden se bo zgodilo, da boste, ko se zgodi, verjeli, da sem jaz (Jn 1.3,19). Ta stavek, da sem jaz, je prevod grškega ego eimi. Ta stavek se v Janezovem evangeliju pojavlja 24-krat. Vsaj sedem od teh trditev velja za absolutne, ker nimajo stavčne izjave, kot je v Janezu 6,35 Sledim kruhu življenja. V teh sedmih absolutnih primerih ni stavka in na koncu stavka je jaz sem. To kaže, da Jezus uporablja to besedno zvezo kot ime, ki označuje, kdo je. Sedem mest je Janez 8,24.28.58; 13,19; 18,5.6 in 8.

Ko se vrnemo k Izaiju 41,4; 43,10 in 46,4 lahko vidimo ozadje Jezusovega sklicevanja na sebe kot ego eimi (JAZ SEM) v Janezovem evangeliju. V Izaiju 41,4 pravi Bog ali GOSPOD: Jaz sem, Gospod, prvi in z zadnjimi še vedno isti. V Izaiju 43,10 pravi: Jaz sem Gospod in kasneje se bo reklo: Vi ste moje priče, pravi Gospod, in jaz sem Bog (v. 12). V Izaiju 46,4 Bog (Jahve) se spet imenuje jaz.

Hebrejska besedna zveza sem se uporablja v grški različici Svetega pisma, Septuaginti (ki so jo uporabili apostoli) v Izaiju 41,4; 43,10 in 46,4 prevedeno s frazo ego eimi. Zdi se, da je jasno, da je Jezus izrekel I am it kot sklicevanje na sebe, ker so neposredno povezane z Božjimi (Jahvejevimi) izjavami o sebi v Izaiji. Dejan je Janez rekel, da je Jezus rekel, da je Bog v mesu (Odlomek po Janezu 1,1.14, ki uvaja evangelij in govori o božanstvu in učlovečenju Besede, nas pripravlja na to dejstvo).

Johannesov ego eimi (jaz sem) identifikacija Jezusa se lahko povzpne tudi do 2. Mojzes 3 je mogoče zaslediti nazaj, kjer se Bog identificira kot jaz. Tam beremo: Bog [hebrejski elohim] je rekel Mojzesu: BOM, KDO BOM [a. Ü. Sem kar sem]. In rekel: Reči moraš Izraelcem: 'Jaz bom' [kdo sem], ki me je poslal k vam. (V. 14). Videli smo, da Janezov evangelij vzpostavlja jasno povezavo med Jezusom in Jahvejem, Božjim imenom v Stari zavezi. Omeniti pa moramo tudi, da Janez Jezusa ne enači z Očetom (kot tudi drugi evangeliji). Jezus na primer moli Očeta (Janez 17,1-15). Janez razume, da je Sin drugačen od Očeta – in tudi vidi, da sta oba različna od Svetega Duha (Jn 1.4,15.17.25; 15,26). Ker je temu tako, je Janezova identifikacija Jezusa kot Boga ali Jahveja (ko pomislimo na njegovo hebrejsko, starozavezno ime) trinitarna razlaga Božje narave.

Pojdimo še enkrat čez to, ker je pomembno. Janez ponovi Jezusovo identifikacijo [označevanje] sebe kot JAZ SEM Stare zaveze. Ker obstaja samo en Bog in je Janez to razumel, lahko sklepamo le, da morata obstajati dve osebi, ki delita eno božje bistvo (vidili smo, da je Jezus, Božji Sin, drugačen od Očeta). S Svetim Duhom, o katerem govori tudi Janez v 14.-17. poglavju, imamo temelj za Trojico. Da bi odstranili vsak dvom o Janezovem poistovetenju z Jahvejem, se lahko sklicujemo na Janez 12,37-41 citat, kjer piše:

In čeprav je delal taka znamenja pred njihovimi očmi, mu niso verjeli, 12,38 s tem se izpolni beseda preroka Izaija, ki jo je rekel: »Gospod, kdo veruje našemu pridiganju? In komu se razodeva roka Gospodova?" 12,39 Zato niso mogli verjeti, kajti Izaija je spet rekel: «12,40 Zaslepil jim je oči in zakrdel njihova srca, da ne bi videli z očmi in razumeli s srcem ter se spreobrnili, jaz pa jim bom pomagal." 12,41 Izaija je to rekel, ker je videl njegovo slavo in govoril o njem. Zgornji citati, ki jih je uporabil Janez, so iz Izaija 53,1 und 6,10. Prerok je te besede prvotno izgovoril v zvezi z Jahvejem. Janez pravi, da je Izaija dejansko videl Jezusovo slavo in da je govoril o njem. Za apostola Janeza je bil torej Jezus Jahve v mesu; pred svojim človeškim rojstvom je bil znan kot Jahve.

Jezus je Gospod Nove zaveze

Marko začne svoj evangelij z besedami, da je to evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina« (Mark 1,1). Nato je citiral Malahija 3,1 in Izaija 40,3 z naslednjimi besedami: Kot je zapisano pri preroku Izaiju: "Glej, pošiljam svojega glasnika pred teboj, ki naj pripravi tvojo pot." «1,3 To je glas pridigarja v puščavi: Pripravite pot Gospodu, poravnajte njegovo pot! Seveda je Gospod v Izaiju 40,3 Jahve, ime samoobstoječega Izraelovega Boga.

Kot je navedeno zgoraj, Markus citira prvi del Malahija 3,1: Glej, poslal bom svojega glasnika, ki bo pripravil pot pred mano (glasnik je Janez Krstnik). Naslednji stavek v Malahiju je: In kmalu pridemo v njegov tempelj, Gospoda, ki ga iščeš; in angel zaveze, ki si ga želiš, glej, prihaja! Gospod je seveda Jahve. S citiranjem prvega dela tega verza Marko nakazuje, da je Jezus izpolnitev tega, kar je Malahija rekel o Jahveju. Marko oznanja evangelij, ki je v tem, da je Gospod Gospod prišel kot glasnik zaveze. Toda, pravi Marko, GOSPOD je Jezus, Gospod.

Od rimskega 10,9-10 razumemo, da kristjani izpovedujejo, da je Jezus Gospod. Kontekst do 13. verza jasno kaže, da je Jezus Gospod, ki ga morajo vsi ljudje poklicati, da bi bili odrešeni. Paul citira Joela 2,32da poudarim to točko: Vsak, ki bo klical Gospodovo ime, bo rešen (v. 13). Če imaš Joela 2,32 ob branju lahko vidite, da je Jezus citiral ta verz. Toda odlomek Stare zaveze pravi, da pride odrešitev vsem, ki kličejo ime Jahve – božje ime za Boga. Za Pavla je seveda Jezus, ki ga kličemo, naj se odreši.

V Filipljanom 2,9-11 beremo, da ima Jezus ime, ki je nad vsemi imeni, da naj se v njegovem imenu sklonijo vsa kolena in da bodo vsi jeziki priznali, da je Jezus Kristus Gospod. Pavel temelji to izjavo na Izaiju 43,23kjer beremo: Sam sem prisegel in pravičnost je prišla iz mojih ust, beseda, ki naj ostane: Pred menoj naj se priklonijo vsa kolena in vsi jeziki prisegajo in govorijo: V Gospodu imam pravičnost in moč . V kontekstu Stare zaveze je to Jahve, Izraelov Bog, ki govori o sebi. On je Gospod, ki pravi: Ni drugega boga razen mene.

Toda Pavel je brez obotavljanja rekel, da se vsa kolena priklonijo Jezusu in da ga bodo vsi jeziki priznali. Ker Pavel veruje samo v enega Boga, mora Jezusa nekako enačiti z GOSPODOM. Lahko se torej vprašamo: Če je bil Jezus Jahve, kje je bil Oče v Stari zavezi? Dejstvo je, da sta po našem trinitarnem razumevanju Boga tako Oče kot Sin Jahve, ker sta en Bog (tako kot Sveti Duh). Vse tri osebe božanstva - Oče, Sin in Sveti Duh - si delijo eno božansko bitje in eno božansko ime, ki se imenuje Bog, theos ali Yahweh.

Hebrejci povezujejo Jezusa z GOSPODOM

Ena najbolj jasnih izjav, ki jih Jezus povezuje z Jahvejem, Bogom Stare zaveze, je Hebrejcem 1, zlasti vrstici 8-1.2. Iz prvih nekaj verzov 1. poglavja je jasno, da je tema Jezus Kristus kot Božji Sin (v. 2). Bog je ustvaril svet [vesolje] po Sinu in ga postavil za dediča nad vsem (v. 2). Sin je odsev njegove slave in podoba njegovega bitja (v. 3). Vse nosi s svojo močno besedo (v. 3).
Nato v verzih 8-12 preberemo naslednje:
Toda o Sinu: »Bog, tvoj prestol traja vekomaj in žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva. 1,9 Ljubil si pravico in sovražil krivico; zato te je, o Bog, tvoj Bog pomazilil z oljem veselja, kakor nihče od tvoje vrste." 1,10 In: »Ti, Gospod, si na začetku ustanovil zemljo in nebesa so delo tvojih rok. 1,11 Oni bodo minili, ti pa boš ostal. Vsi se bodo postarali kakor oblačilo; 1,12 in kakor plašč jih boste zvili, kakor oblačilo se bodo spremenili. Ampak ti si enak in tvoja leta se ne bodo končala. Prva stvar, ki jo moramo omeniti, je, da gradivo v Hebrejcem 1 izvira iz več psalmov. Drugi odstavek v izboru je vzet iz 10. psalma2,5-7 citatov. Ta odlomek v psalmih je jasno sklicevanje na Jahveja, Boga Stare zaveze, Stvarnika vsega, kar obstaja. Dejansko je celoten psalm 102 o Jahveju. Toda Pismo Hebrejcem to gradivo nanaša na Jezusa. Možen je le en sklep: Jezus je Bog ali Jahve.

Upoštevajte zgornje besede v ležeči pisavi. Pokažejo, da se Sin, Jezus Kristus, imenuje Bog in Gospod v hebrejščini 1. Nadalje vidimo, da je bil odnos GOSPODA z naslovnikom Bog Bog tvoj. Zato sta tako anketiranec kot tudi naslovljeni bog. Kako je to mogoče, ker obstaja samo en Bog? Odgovor je seveda v naši trinitarni razlagi. Oče je Bog in Sin je tudi Bog. V hebrejskem jeziku obstajata dve od treh oseb One, Boga ali Jahve.

V 1. Hebrejcem je Jezus upodobljen kot ustvarjalec in vzdrževalec vesolja. Ostaja isti (r. 12) ali je preprost, to je, njegovo bistvo je večno. Jezus je natančna podoba Božjega bistva (r. 3). Zato mora biti tudi Bog. Ni čudno, da je pisatelj Hebrejcev uspel vzeti odlomke, ki opisujejo Boga (Jahve) in jih uporabiti za Jezusa. James White, piše v Pozabljeni trojici na straneh 133-134:

Avtor Pisma do Hebrejcev ne kaže, da bi zavrnil ta odlomek iz Psalterja - odlomek, ki je primeren le za opis večnega samega Boga Stvarnika - in ga napoti na Jezusa Kristusa ... Kaj to pomeni, da je avtor hebrejskega pisma Odlomek, ki velja le za GOSPODA in se nato nanaša na Božjega Sina, Jezusa Kristusa? To pomeni, da niso videli nobenega problema pri takšni identifikaciji, ker so verjeli, da je Sin resnično inkarnacija GOSPODA.

Jezusov predhodni obstoj v Petrovih spisih

Poglejmo si še en primer, kako sveti spisi Nove zaveze Jezusa enačijo z Jahvejem, Gospodom ali Bogom Stare zaveze. Apostol Peter imenuje Jezusa, živi kamen, ki so ga ljudje zavrnili, a Bog je izbral in dragocen (1. Peter 2,4). Da bi pokazal, da je Jezus ta živi kamen, citira naslednje tri odlomke iz Svetega pisma:

»Glej, na Sion polagam izbrani, dragoceni temeljni kamen; in kdor veruje vanj, ne bo osramočen." 2,7 Zdaj za vas, ki verjamete, da je dragoceno; za nevernike je »kamen, ki so ga graditelji zavrgli in ki je postal vogelni kamen, 2,8 kamen spotike in skala razdraženosti »; spotikajo se proti njemu, ker ne verjamejo v besedo, ki jim je namenjena (1. Peter 2,6-8.).

Izrazi izhajajo iz Izaija 28,16, Psalm 118,22 in Izaija 8,14. V vseh primerih se izjave nanašajo na Gospoda ali Jahveja v njihovem starozaveznem kontekstu. Tako je na primer v Izaiju 8,14 GOSPOD, ki pravi: Zarotite se z Gospodom nad vojskami; opusti svoj strah in grozo. 8,14 To bo past in kamen spotike in skandala škandala za obe Izraelovi hiši, past in zanka za državljane Jeruzalema (Izaija 8,13-14.).

Za Petra, tako kot za druge avtorje Nove zaveze, je treba Jezusa enačiti z Gospodom Stare zaveze – Jahvejem, Izraelovim Bogom. Apostol Pavel citira v Rimljanom 8,32-33 tudi Izaija 8,14pokazati, da je Jezus kamen spotike, na katerega so se spotaknili neverni Judje.

Povzetek

Za avtorje Nove zaveze je GOSPOD, skala Izraelova, postal človek v Jezusu, skala cerkve. Kot je Pavel rekel o Bogu Izraelovem, so vsi [Izraelci] jedli isto duhovno hrano in vsi so pili isti duhovni napoj; pili so iz duhovne kamnine, ki jim je sledila; ampak kamen je bil Kristus.

Paul Kroll

Kdo je bil Jezus pred svojim človeškim rojstvom?