Jezus, edini način?

060 jesus je edini način

Nekateri zavračajo krščansko prepričanje, da je odrešenje mogoče le po Jezusu Kristusu. V naši pluralistični družbi se pričakuje, celo zahteva strpnost, koncept verske svobode, ki omogoča vse religije, pa se včasih razlaga tako, da so vse religije na koncu enake.

Vse ceste vodijo do istega Boga. Nekateri to govorijo, kot da so že na poti in so se zdaj vrnili s cilja tega potovanja. Takšni ljudje niso strpni do tistih ozkoglednih ljudi, ki verjamejo, da obstaja samo en način in zavračajo evangelizacijo. Navsezadnje trdijo, da gre za žaljiv poskus spreminjanja prepričanj drugih. Sami pa želijo spremeniti vero tistih ljudi, ki verjamejo samo na en način. Kako je to zdaj? Ali krščanska vera uči, da je Jezus edina pot do rešitve?

Druge religije

Večina religij je izključnih. Pravoslavni Judje trdijo, da imajo pravo pot. Muslimani trdijo, da poznajo najboljše razodetje Boga. Hindujci verjamejo, da imajo prav, in to tudi budisti verjamejo. Celo sodobni pluralist verjame, da je pluralizem pravilnejši od drugih idej.

Vse ceste torej ne vodijo do istega Boga. Različne religije opisujejo celo različne bogove. Hindujci imajo več božanstev in odrešitev opisujejo kot vrnitev niča. Muslimani pa poudarjajo monoteizem in nebeške nagrade. Niti musliman niti hinduist se ne bi strinjal, njuna pot vodi do istega cilja. Raje se borijo, kot da spremenijo to miselnost. Zahodni pluralisti bi se imeli za popustljive in neobveščene ljudi. Toda žalitev ali celo napad na religije je točno tisto, kar pluralisti nočejo. Verjamemo, da je krščansko sporočilo pravilno in hkrati ljudem dovolimo, da vanj ne verjamejo. Kot razumemo, prepričanje zahteva svobodo, da ljudje ne verjamejo vanj. A tudi če se zavzemamo za pravico ljudi, da izberejo, v kaj bodo verjeli, to še ne pomeni, da verjamemo, da so vse religije resnične. Če drugim dovolimo, da verjamejo v to, kar hočejo, še ne pomeni, da ne smemo več verjeti vanj, kajti Jezus je edina pot do zveličanja.

Svetopisemske izjave / trditve

Prvi Jezusovi učenci nam sporočajo, da trdi, da je edina pot do Boga. Rekel je, da ne moreš biti v Božjem kraljestvu, če mu ne slediš (Matevž 7,26: 27) in ne bomo z njim za vedno, če ga zanikamo (Matej 10,32–33). Jezus je dejal tudi naslednje: «Oče namreč nikogar ne obsoja, temveč je vso sodbo dal Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta. Kdor ne časti sina, ne časti očeta, ki ga je poslal " (Janez 5,22: 23). Jezus je trdil, ker je izključni način resnice in odrešenja in ljudje, ki ga zavračajo, zavračajo tudi Boga.

V Janezu 8,12:14,6 pravi: "Jaz sem luč sveta", v Janezovem evangeliju 7 pa "[] Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni. Ko me poznate, boste poznali tudi mojega očeta. In od zdaj naprej ga poznate in ste ga že videli. " Jezus sam je rekel, da se ljudje, ki trdijo, da obstajajo drugi načini za zveličanje, motijo. Peter je bil ravno tako jasen, ko je govoril z judovskimi vladarji: "In zveličanje ni v nikomer drugem, niti pod nebom ni nobenega drugega imena, ki bi ga dobivali ljudje, po katerih bi morali biti rešeni." (Dela 4,12).

Pavel je znova jasno povedal, ko je rekel, da so ljudje, ki ne poznajo Kristusa, mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov (Efežanom 2,1). Niso imeli upanja in kljub verskemu prepričanju niso imeli Boga  (V. 12). Rekel je, da je samo en posrednik, samo ena pot do Boga (1. Timoteju 2,5). Jezus je bil odkupnina, ki jo vsi potrebujejo  (1. Timoteju 4,10). Če bi obstajala katera druga pot, ki bi vodila k odrešenju, bi jo Bog ustvaril  (Galačani 3,21). Svet je po Kristusu pomirjen z Bogom (Kološanom 1,20: 22). Pavel je bil poklican, da je dobro novico širil med pogani. Njihova religija je bila po njegovem mnenju brez vrednosti  (Dela 14,15). Že v Pismu Hebrejcem je zapisano, da ni boljše poti od Kristusa. V nasprotju z vsemi drugimi načini je učinkovit (Hebrejcem 10,11). To ni relativna prednost, ampak razlika, zaradi katere je vse ali nič. Krščansko učenje o izključnem odrešenju temelji na tem, kar je povedal sam Jezus in na kar nas uči Biblija, in je tesno povezano s tem, kdo je Jezus in z našo potrebo po milosti.

Naša potreba po milosti

Biblija pravi, da je Jezus na poseben način Božji Sin. On je Bog v človeški podobi. Dal je življenje za naše odrešenje. Jezus je molil za drugo pot, a je ni bilo (Matej 26,39). Rešitev dobimo le zato, ker je sam Bog vstopil v človeški svet, da bi nosil posledice greha in nas osvobodil njega. To je njegovo darilo za nas. Večina religij uči neko vrsto dela ali opravljanja kot pot do odrešitve - moliti prave molitve, delati prave stvari in upati, da bo to dovolj. Učijo, da so ljudje lahko dovolj dobri, če se dovolj trudijo. Vendar krščanska vera uči, da vsi potrebujemo milost, saj ne glede na to, kako zelo se trudimo, ne bomo nikoli dovolj dobri.
Nemogoče je, saj sta ti dve zamisli lahko hkrati resnični. Nauk o milosti uči, če hočemo ali ne, ni druge poti do odrešenja.

Milost prihodnosti

Kaj pa ljudje, ki umrejo, še preden sploh slišijo za Jezusa? Kaj pa ljudje, ki so se rodili, preden je Jezus živel? Imate tudi vi upanje? Ja, imajo. Ravno zato, ker je krščanska vera milostna. Ljudje se rešujejo po božji milosti in ne z izgovarjanjem imena Jezus ali s posebnim Dunajem. Jezus je umrl za grehe celega sveta, ne glede na to, ali veste zanje ali ne (2. Korinčanom 5,14:1; 2,2. Janez). Njegova smrt je bila žrtev odškodnine vsem, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, bodisi Palestincem ali Perujcem. Prepričani smo lahko, da je Bog zvest svoji besedi, ker je zapisano naslednje: "Ima potrpljenje z vami in ne želi, da bi se kdo izgubil, ampak da bi vsi našli kesanje" (2. Petr. 3,9). Čeprav so njegovi načini in časi pogosto nedoumljivi, jim zaupamo, ker ima rad ljudi, ki jih je ustvaril. Jezus je rekel: »Kajti Bog je tako ljubil svet, ko je dal svojega edinorojenega Sina, da vsi, ki verjamejo vanj, ne bi propadli, ampak bi imeli večno življenje. Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, ker je sodil svetu, ampak zato, ker bi se svet rešil po njem. " (Janez 3,16: 17).

Verjamemo, da je vstali Kristus premagal smrt. Zato tudi smrt ni meja med Bogom in človekom. Bog je sposoben spodbuditi ljudi, da mu zaupajo svoje odrešenje. Ne vemo, kako in kdaj, vendar lahko zaupamo njegovi besedi. Zato lahko verjamemo vanj, saj na tak ali drugačen način ljubeče in neomajno vodi vsakega človeka, ki je kdaj živel ali bo kdaj živel, da mu bo verjel v njegovo zveličanje, bodisi preden umre, med ali med po njeni smrti. Če se nekateri ljudje na dan zadnje sodbe verno obrnejo k Kristusu ali vsaj izvedo, kaj je zanje storil, se od njih zagotovo ne bo obrnil.

Toda ne glede na to, kdaj so ljudje rešeni in kako dobro razumejo svojo odrešitev, je še vedno le Kristus, po katerem so rešeni. Dobronamerna dejanja in dela ne bodo nikoli rešila nikogar, četudi ljudje pošteno verjamejo vanje, kajti če bodo dovolj dobri, bodo rešeni. Načelo milosti in Jezusova žrtev pomeni, da nobena dobra dela ali verska dela ne morejo nikogar rešiti. Če bi obstajal tak način, bi Bog to omogočil tudi nam (Galačani 3,21). Če so ljudje iskreno poskušali doseči odrešitev z delom, meditacijo, bičanjem, samopožrtvovanjem ali drugimi sredstvi, bodo spoznali, da jim njihova dela in dejanja z Bogom ne koristijo. Odrešenje prihaja samo z milostjo in samo milostjo. Krščanska vera uči, da milost ni zaslužena, a vendar je na voljo vsem.

Ne glede na to, katero versko pot so ljudje ubrali, jih lahko Kristus na svoji poti odvede stran od napačnih poti. Je edini Božji Sin, ki je dal edino odkupno žrtev, ki jo vsi potrebujejo. Je edini glasnik in pot, ki priča o Božji milosti in odrešenju. To je pričal sam Jezus. Jezus je hkrati ekskluziven in vključujoč. On je ozka pot in Odrešenik celega sveta. To je edina pot do zveličanja, a vendar dostopna vsem. Božja milost, popolnoma izražena v Jezusu Kristusu, je točno tisto, kar vsak človek potrebuje, dobra novica pa je, saj je na voljo vsem. To ni le dobro sporočilo, ampak velika novica, ki jo je vredno širiti. D Res je vredno razmisliti.

Joseph Tkach


pdfJezus, edini način?