Audio
Kdo je cerkev?
Če bi mimoidočim postavili vprašanje, kaj je cerkev, bi bil tipičen zgodovinski odgovor, da je to kraj, kamor se na določen dan v tednu odpravimo k bogoslužju, druženju in sodelovanju pri cerkvenih programih. Če bi naredili ulično anketo in vprašali, kje je cerkev, bi verjetno marsikdo pomislil na znane cerkvene skupnosti, kot so katoliška, protestantska, pravoslavna ali baptistična cerkev, in jih povezal z določenim krajem ali zgradbo.
Če hočemo razumeti naravo cerkve, se ne moremo vprašati, kaj in kje. Vprašati se moramo, kdo. Kdo je cerkev? Odgovor najdemo v Pismu Efežanom: »In vse je položil pod njegove [Jezusove] noge in ga postavil za glavo Cerkve nad vsem, kar je njegovo telo, polnost njega, ki vse v vsem napolnjuje« (Efežanom). 1,22-23). Mi smo Cerkev, Kristusovo telo, katere glava je sam Jezus Kristus. Ko verjamemo, da smo cerkev, namesto da je cerkev kraj, kamor gremo, se spremenita naša perspektiva in naša realnost.
člani telesa
Po Jezusovem vstajenju je Jezus povabil enajst učencev na goro v Galileji, ki jo je prej določil. Jezus jim je spregovoril in jim dal ukaz: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Zato pojdite in učite vse narode: krstite jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in jih učite izpolnjevati vse, kar sem vam zapovedal. In glej, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Matej 28,18-20.).
Vse, kar telo dela, je skupno prizadevanje vseh njegovih udov: »Kajti kakor je telo eno in ima mnogo udov, a vsi udje telesa, čeprav jih je veliko, so eno telo, tako tudi Kristus. Kajti z enim Duhom smo bili vsi krščeni v eno telo, naj smo bili Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo bili napojeni z enim Duhom. Kajti telo ni en ud, ampak mnogo« (1. Korinčanom 12,12-14.).
Zdravo telo deluje kot enota. Karkoli se glava odloči storiti, se celotno telo skladno odzove, da to doseže: "Vi pa ste Kristusovo telo in vsak je ud" (1. Korinčanom 12,27).
Kot posamezni člani Kristusovega duhovnega telesa smo Cerkev. Zelo pomembno je, da se vidimo v tej luči. To je osebno povabilo k sodelovanju pri tem, kar Jezus uresničuje. Ko potujemo, smo poklicani, da pridobivamo učence. Kot del večje celote odsevamo Jezusa v vsakdanjem življenju in sodelujemo pri njegovem odrešenjskem delu. Pogosto se počutimo nezadostne in mislimo, da nismo dovolj dobri. S takimi mislimi podcenjujemo, kdo Jezus v resnici je in da nam je vedno ob strani. Bistveno je, da se zavedamo pomena Svetega Duha. Tik pred aretacijo je Jezus svojim učencem zagotovil, da jih ne bo pustil sirote: »In prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo z vami vekomaj: Duha resnice, ki ga svet nima. more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, kajti pri vas ostaja in bo v vas« (Jn 14,16-17.).
Jezusova navzočnost v našem današnjem življenju se kaže po prebivanju Svetega Duha. Kjer je Duh, tam je tudi cerkev. Naše osebnosti, življenjske izkušnje in strasti nas oblikujejo in predstavljajo darove Duha. Pavel poudarja radosti in trpljenje svojega služenja cerkvi. Nanaša se na skrivnostno Božje sporočilo, ki se je zdaj razodelo vernikom: »Bog jim je hotel razodeti, kakšno veličastno bogastvo je ta skrivnost med narodi, namreč Kristus v vas, upanje slave. Za to se tudi trudim in borim v njegovi moči, ki močno deluje v meni« (Kološanom 1,27).
Vsak izmed nas je opremljen, da dokonča Božje delo, Jezusovo delo v nas, ki ga v nas opravlja skozi svoje življenje. Jezus nas kot posameznike ni poklical v izolacijo; potrebujemo druge ljudi. Cerkev kot Kristusovo telo sestavlja veliko različnih članov. Jezus nas je poklical, da stopimo v odnose z drugimi kristjani. kako zgleda v akciji?
Mi smo Cerkev, ko se srečamo z drugimi kristjani. Jezus je rekel: »Če se dva izmed vaju na zemlji strinjata, kaj bosta prosila, jima bo to storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi« (Matej 18,19-20.).
Ko se združimo z drugimi podobno mislečimi kristjani, ki verujejo kot mi in se strinjajo, da je Jezus Gospod in da nas kliče, naj ljubimo drug drugega, delamo skupaj za dobro dobrih odnosov v Kristusovem telesu.
Cerkev smo, ko iztegnemo roko in služimo v ljubezni: »Poklicani ste, dragi prijatelji, živeti v svobodi – ne v svobodi, da se vdate svojim grešnim nagnjenjem, ampak v svobodi, da služite drug drugemu v ljubezni« (Galačanom). 5,13 Sveto pismo novega življenja).
Bog nas je poklical, da gradimo odnose z ljudmi. Jezus želi, da vzpostavimo stabilne odnose in sklepamo nove prijatelje. Mi spoznavamo nove ljudi in tako oni spoznavajo nas – gre za ohranjanje dobrega medsebojnega odnosa. Ko pustimo, da nas vodi Božja ljubezen, koristijo vsi. Kajti Duh deluje v nas in daje sad Duha (Galačanom 5,22-23.).
V Pismu Hebrejcem izvemo o nevidnem duhovnem zboru, h kateremu je poklican vsak kristjan: »Vi pa ste prišli na goro Sion in v mesto živega Boga, nebeški Jeruzalem, in k številnim tisočem angelov in v zbor , in ... cerkvi prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so postali popolni, in sredniku nove zaveze, Jezusu, in krvi škropljenja, ki govori bolje kot Abelova kri." (Hebrejcem 12,22-24.).
V cerkvi se dogaja veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Ko se cerkev zbere, to ni le skupek prijetnih ljudi. Sestavljajo ga odrešeni ljudje, ki so bili prenovljeni s smrtjo in vstajenjem Božjega Sina. Vse stvarstvo praznuje čudovito razodetje Božje odrešilne moči in milosti, očitne v tej raznoliki skupini. Za nas je privilegij, da sodelujemo pri Jezusovem nenehnem delu odrešenja Njegovega stvarstva.
Lepo vabljeni, da obiščete katero od naših cerkva. Veselimo se srečanja z vami!
avtorja Sam Butler
Več člankov o cerkvi: